Plonk za prehrano in dietetiko

1. DIETETIKA

veda o prehrani in zdravem načinu življenja.

2. KAJ POMENI DIETA?

Je predpisana hrana za zdravega ali bolnega

3. ZDRAVO PREHRANJEVANJE?

uravnotežene,varne, funkcionalne prehrane
biološko in ganstronomsko sprejemljive hrane

4. MESTO PREHRANE V ŽIVLJENJU?

Ima mesto med čustvi in telesno aktivnostjo

5. VRSTE MOTENJ HRANJENJA:

anoreksija nervoze; bulimija nervoza;

kompulzivno prenajedanje

6. Zdravljenje MOTENJ HRANJENJA?

medicinsko; psihosocialno zdravljenje;

vloga skupin za samopomoč, okrevanje

7. PROBLEMSKO SVETOVANJE?

-sprejemanje odločitev in pomoč pri učenju novih poti reševanja prehranskega problema

-potrebna so specifična znanja

-prehranska politika s programom CINDI

8. ZDRAVA PREHRAN.  POLITIKA?

pridelavo, predelavo, ponudbo cenovno dostopne hrane vsem družbenim skupinam, ustrezno učenje o zdravi prehrani

9. KAZALCI zdrave prehrane: za

M  = 15-30 %;   B = 10-15%  OH = 50-70% ; Vlak. = 8-20g/1000 kcal    holesterol = do 300 mg/dan

10. MAŠČOBE V PREHRANI  %?

nasičene m.kisline do 10%; nenasičene m.kisline  omega 6=  3-7% rastl. olja, omega 3= 0,5-1,0%  morske ribe

11. KAJ SO ADITIVI?

Aditiv je vsaka snov, ki se običajno ne uporablja ali uživa kot živilo. Ni običajna sestavina živila Ima hranilno vrednosti. Dodajajo se živilu v proizvodnji in pakiranju.  Imajo posreden ali neposreden  učinek na živilo.

12.KAJ SO DIETNA ŽIVILA?

Živila, ki se zaradi specifične sestavine ali predelave razlikujejo od običajnih živil. Namenjena so  prehrani določenih skupin oseb z motnjami prebave ali presnove, osebam katerim fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano, dojenčkom in malim otrokom.

13.LAHKA VAROVALNA  HRANA,

Živila z manjšo količino M, sladkorjev- OH, B ali brez njih.Nadomestimo jih z manj vrednimi snovmi: umetnimi sladili, prehranskimi vlakninami.

KAJ SO FUNKCIONALNA ŽIVILA?

Posebna kategorija živil, ki jim pripisujemo nekaj več kot tradicionalnim živilom. Naš organizem oskrbujejo z osnovnimi hranili, poleg tega pa preprečujejo obolenja in prispevajo k boljšemu zdravstvenemu stanju (npr: mleko, siri, jajca, olivno olje)

14.VRSTE OH:

Enostavni OH: monosaharidi (glukoza, fruktoza…); disaharidi (saharoza, laktoza.)

Sestavljeni OH: glikogen, škrob, balastne snovi (celulozo, pektin )

15.KATERE VRSTE HORESTEROLA ?

LDL:slab; se veže na B z nizko gostoto

HDL:dober; se veže na B visoke gostote

16.delitev NENASIČENIH MAŠČ. KISLIN?

enkrat nenasičene MK- olivno olje= dobre M

večkrat nenasičene- linolna

omega 3 MK- morske ribe in sadeži,

omega 6 MK- vsa rastlinska olja sončnično, koruzno

17.LASTNOSTI  M, B ?

M-spec. masa manjša kot pri vodi, topne le v topilih, tališče je različno, tvorba emulzij. Znana je žarkost.Segrevamo jih lahko do 220, B-koagulacija, topnost v vodi, tvorba gela.

18.POMEN H2O V PREHRANI?

– tekoče stanje: za pitje, pripravo hrane

-v plinskem stanju: za dušenje,sterilizacijo

– trdno stanje:  hlajenje, konzerviranje hrane

19.NALOGE VODE V TELESU?

je topilo, izloča odpadne snovi, je transport. sredstvo, uravnava telesno temp.

20.VITAMINI TOPNI V VODI  IN M?

v vodi – B1,2,3,4,5,6,7,9,12, C vit;   v M – ADEK

21.MAKROELEMENTI in živila

-Na, K, Cl, Ca, P, Mg – sadje, stročnice, mleko, siri, rjavi sladkor, jajca

22.MIKROELEMENTI

Fe-špinača, jod, fluor, cink,, selen, baker, krom, mangan

23.POSLEDICE DELOVANJA PROSTIH RADIKANOV:

-bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni

-rak, artritis, Parkinsonova bolezen, okužbe, multipla skleroza, siva očesna mrena, staranje

24.ANTIOKSIDANTI (VSAJ 4):

So snovi, ki preprečujejo ali zavirajo oksidacijo drugih snovi.( fenoli, selen, cink, AK, vit. A in C, karetenoidi.)

25.VIRI RAST. ANTIOKSIDANTOV:

-vit. C: jagodičje, južno sadje, paprika,

-vit. E: oreščki, žita, semena, zelenjava

-Karotenoidi: marelice, korenje, ohrovt

-Fenolne spojine: sadje, zelenjava, začimbe

-Flavanoidi: flavani, flavanoni, flavoni,

-Selen: zelenjava, čese, čebula, žita…

-Cink: stročnice, semena…

-Koencim Q 10: sojino olje, arašidi…

26.LASTNOSTI VLAKNIN ( učinki )

Vlaknine ali balastne snovi so neprebavljive snovi, ki preprečujejo zaprtje, divertikulozo, rak, debelost, sladkorno bolezen, povišan RR ter bolezni srca in ožilja. Učinek:

povečajo volumen blata, podaljšajo občutek sitosti, upočasnijo resorbcijo OH, kar znižuje glikemični indeks, znižujejo raven LDL horesterola in horesterola v žolču, zavirajo absorbcijo hranil, vežejo vodo

27.VLAKNINE IN KAKŠNE POZNAMO?

so balastne snovi, ki varujejo pred zaprtjem rakom, debelostjo, sladkorno boleznijo, zvišan RR, ter bolezni srca in ožilja.  netopne – celuloza, hemiceluloza(povečan volumen blata, podaljšan občutek sitosti); topne – pektin, rastlinska guma (upočasnijo resorbcijo OH, kar zniža GI, zniža raven LDL, holesterola).

28. PROBIOTIKI, KORISTNI UČINEK?

Izdelki, ki izoboljšajo oz. uravnavajo črevesno mikrofloro.( tbl, kapsule, fermentirani mlečni izdelki); Učinki: uravnavanje pH črevesne sluznice, povečajo odpornost, stimulirajo imunski sistem in  rast črevesne flore, znižujejo horesterol, povečajo resorbcija Ca, sinteza vitaminov

29. HRANILNA VREDNOST ŽIT

lahko prebavljivi OH, B, minerali,vitamini

30. HRANILNA VREDNOST SADJA

veliko vode, vlaknin, OH, sadne kisline

-lipidi, zlasti v lupinastem sadju

-minerali Ca, P, Fe, Na, K, Mg

-vitamini, zlasti pri C in A ter B2

31. RAZDELITEV SADJA:

-pečkasto (jabolka, hruške, kaki)

-jagodičasto (grozdje, jagode, maline)

-lupinasto (orehi, lešniki, mandelni

-koščičasto (marelice, breskve, slive)

32.HRANILNA vrednost ZELENJAVE

voda, vitamini, minerali, vlaknine, B, OH-stročnice, krompir :  solatnice in špinačnice; kapusnice-zelje; korenovke-korenje; čebulnice-čebula, trajnice-hren; gomoljnice- krompir,  plodovke –paradižnik

33. HRANILNE VREDNOSTI STROČNIC

B = 24%, OH (celuloza, škrob, sladkor) – 50 = 54%, M = 2%, Vit. C, B1, B2, Minerali, Ca, K, P, Mg, Fe

34. HRANILNE VREDNOSTI MLEKA:

87% vode, 12.5%suhe snovi

B 3,2%;  M 3.5-5.5%; OH 4.8%

Vit.: A, D, E, K, B1,2,5,6,9 in 12, C

Minerali: 0.65-0.75; Druge snovi: MK, citronska kislina, lecitin, kreatnin, encimi

35. VRSTE MLEKA:

pasterizirano, sterilizirano in kuhano

mlečne pijače z dodatki (kava, kakav)

evaporirano: zgoščeno, nezaslajeno

kondenzirano: zgoščeno, sladko

mleko v prahu: ima 2-4% vode

fermentirano: kislo, acidofilno, jogurt, kefir

36. NAŠTEJ 4 MLEČNE PROIZVODE?

Smetana; surovo maslo, topljeno maslo, kajmak, siri, skuta, pinjenec

37. ZORENJE MESA!

GLIKOLITIČNI PROCESI – glikogen v mlečno kislino, pH 7.4 na 5.5, žival postane trda; PROTEOLITIČNI PROCESI– encimi razkrajajo B, meso postane mehko, sočno, dobi značilno aromo in barvo.

38. HRANILNE VREDNOSTI RIB!

-voda 70-80%, -vse esencialne AK, -B 18-22%, -M 0.5-12% (omega 3 MK), -vit. A, B1, D, in P, Ca, Fe, in J.

39. UPORABA MEDU, SLADKORJA, IN SLADIL!

MED: (vis. količ. lahko  prebavljivih sladkorjev, vsebuje še B, encime, vit., minerale,…), SLADKOR: (kemično je saharoza, iz slad. pese trsa),UMETNA SLADILA: ( niso OH, nimajo ener. vrednosti: saharin, aspartam).

40. ALKALOIDI V PREHRANI!

ČAJ: zeleni, črni tein, tanin, vit. C, B2 KAVA: ( kofein, tanin) KAKAV: okrogli plodovi s semeni, se morajo posušiti

41. PREHRANA MED NOSEČNOSTJO!

Uravnotežena prehrana, pogosti manjši obroki. 0 kajenja, 0 alkohola, kava max. 2 skod./dan; 2.+3. mesec -300kcal/dan.

Povečane potrebe po B, po Ca (1000-1300 mg), Zn, P, Mg, Fe(30 mg/dan), J(175 mg/dan), folne kisline, B6, B12, C,).

42. PREHRANA OB DOJENJU!

ŽENSKA, KI DOJI potrebuje: 500 kcal energije/dan več, 15-20 g B/dan več kot ženska, ki ne doji. Dodatek 300 kcal zaužije z mlekom in mlečnimi izdelki, količina Ca naj ne presega 2.5 g/dan. Neustrezna prehrana vpliva bolj na količino kot na kakovost mleka. Velik vnos tekočine (vsaj 2l/dan). Ne alkohola, ker prehaja na otroka, pa tudi izločanje mleka je slabše.

43. PREHRANA DOJENČKA!

6 mesecev materino mleko zadostuje, lahko podaljša do 1. leta (+dodatki) prilagojena mleka .Postopno uvajanje sadja, zelenjave, žitne izdelke brez glutena, po 7. mesecu še meso, min. količ. rumejaka,  beljak okrog 1. leta in sesekljano hrano. Že 2 nemlečna obroka. Ob 1. letu vsaj 4-5 obrokov hrane.Doji se le še zjutraj in zvečer, dovolj napitkov (čaj). dodatki vitaminov D in F, ter Fe po 6 mes.

44. Dejavniki bolezni kot POSLEDICA DEBELOSTI!

srčni infarkt, bolezni srca in ožilja, motnje spanja, vedenjske motnje,  povišan RR, sladkorna bolezen tipa 2, motnje hranjenja, bolezni žolčnika

BMI 18,5-24,9 normalna teža

BMI 25,0-29,9 povečana teža debelost 1 st

BMI 30,0 -39,9debelost= 2 st.

BMI več kot 40,0 patološka debelost 3 st.

Povečane E potrebe: stres, krg. poseg, opekline, rakasta obolenja, pred dializo, sepse, politravme, zlomi

CELIAKIJA: ne dajemo PJOR- gluten

Enteralno hranjenje: nevrološke bol., bol. grla, gastrointestinalne bol., opekline,, kemoterapija , obsevanje

Zdravljenje driske: ORS oralna rehidracijska solucija- Nelit ( 3-4 H le to)

HACCAP omogoča: prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov; izvajanje potrebnih ukrepov za zagotavljanje zdr. ustreznosti; vzpostavlja stalen nadzor na kritičnih kontrolnih točkah, kjer se tveganja lahko pojavijo. HACCAP je sistem, ki obravnava aparature, živila, in ljudi.

PROTIN-putika od mesa le kunca

Zaprtje- veliko tekočine,

Oteženo iztrbljanje manj kot 2x tedensko

ZAJTRK: Donat, posneto mleko, prosena kaša, suhe slive, polnozrnat kruh

MALICA:jogurt probiotični, kivi,jabolko, mandarine

KOSILO:Donat,špinačna juha,skleda solate z lečo, polnozrnate testenine z bučkami in piščančjim mesom

MALICA: kruh z ovsenimi kosmiči, kefir, ribez

VEČERJA:Donat, hrenovka pišč.,korenje, cvetača, paradižnik, ovsen kruh

Povišan RR- manj soli, M, več stročnic

Je bolezensko zvišanje RR nad 140/90

ZAJTRK: probio jogurt, črni kruh , kaki, jabolko

MALICA: kefir, sadna solata, prepečenec, kremni sir

KOSILO:piščančja prsa pečena, kuhan krompir,, mešana solata-fižol, zelje, kristalka,

MALICA:posneto mleko,musli,graham kruh, margarina z manj M, breskev

VEČERJA: kuhane polnozr. Testenine, dušena teletina, brstični ohrovt, korenje

Kronična ledvična bolezen- manj B, soli, M,rumenjaka 1/4

ZAJTRK: čaj,črni kruh, maslo, med

MALICA:puding kuhan na vodi, naravni pomarančni sok

KOSILO: zelenjavna juha, manjši puranji zrezek, zeleni rezanci v bučni omaki, paradižnikova solata

MALICA:polnozrnata žemlja, kaki

VEČERJA: palačinki z banano in čololadnim prelivom

Kronični gastriris- ne mleka, ocvrte hrane, M, začimb ne, slano ne,

Je vnetje želodčne sluznice kronično, akutno

ZAJTRK:jogurt, banana, črn kruh, maslo

MALICA:kefir, breskev, črn kruh

KOSILO:puranji zrezek v smet.omaki, riž, črn kruh, korenje, brokoli, zelena solata

MALICA: jabolko, črn kruh

VEČERJA: zelenjavno mesna enolončnica, črn kruh

BMI= tel. /  tel. višina ²

DV= teža X poraba kcal na gibanje

B= g (1g na kg TT) X  kcal=%

M=25%= 1%od dnevnih kcal X 25 = kcal : 9 = g

OH= dnevne kcal – B –  M= kcal :4 = g

B=0,8-1,0g/ kg TT (10-15%)

1gB= 4 kcal

M= 20-30%

1gM= 9 kcal

1g OH= 4kcal

OH= 55-75%

45. Hranilne vrednosti JAJC, MESA vit. in minerale

Jajca: – vse esencielne aminokisline, beljak: 88% vode, 11% B, rumenjak: 50% vode, 16% B, 33% M, (holesterol, vit. ADEC, minerali, encimi)

Meso: – voda  45 – 75%, B = 15 – 25%, M = 1- 30%, OH do 0,1%, Min. do 1,5% in vit. B-kompleks, ter vit. A

Vitamini – A retinol, D ergokalciferol, E tokoferol, K filokinon,Min. snovi: Na, K, Cl, Ca, P, Mg, Fe

ADITIVI: sladilaE900, barvila E 100, konzervansi E200, antioksidanti E 300, emulgatorji E 400, uravnavanje kislosti E 500, ojačanje arome E 600

46. Hranilne vrednosti JAJC, MESA vit. in minerale

Jajca: – vse esencielne aminokisline, beljak: 88% vode, 11% B, rumenjak: 50% vode, 16% B, 33% M, (holesterol, vit. ADEC, minerali, encimi)

Meso: – voda  45 – 75%, B = 15 – 25%, M = 1- 30%, OH do 0,1%, Min. do 1,5% in vit. B-kompleks, ter vit. A

Vitamini – A retinol, D ergokalciferol, E tokoferol, K filokinon,Min. snovi: Na, K, Cl, Ca, P, Mg, Fe

ADITIVI: sladilaE900, barvila E 100, konzervansi E200, antioksidanti E 300, emulgatorji E 400, uravnavanje kislosti E 500, ojačanje arome E 600

47. Hranilne vrednosti JAJC, MESA vit. in minerale

Jajca: – vse esencielne aminokisline, beljak: 88% vode, 11% B, rumenjak: 50% vode, 16% B, 33% M, (holesterol, vit. ADEC, minerali, encimi)

Meso: – voda  45 – 75%, B = 15 – 25%, M = 1- 30%, OH do 0,1%, Min. do 1,5% in vit. B-kompleks, ter vit. A

Vitamini – A retinol, D ergokalciferol, E tokoferol, K filokinon,Min. snovi: Na, K, Cl, Ca, P, Mg, Fe

ADITIVI: sladilaE900, barvila E 100, konzervansi E200, antioksidanti E 300, emulgatorji E 400, uravnavanje kislosti E 500, ojačanje arome E 600

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja