Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih


Proteini

29 januarja, 2017 v Biofizika in biokemija |

Natisni si članek! Natisni si članek!

Osnovni gradbeni elementi proteinov so aminokisline, te se povezujejo v peptide, ti pa v makromolekularne strukture, ki jih imenujemo proteini.

  • AMINOKISLINE – organske molekule s karboksilno in amino skupino
  • PEPTIDI – več AK povezanih z amidno vezjo
  • PROTEINI – polimeri iz različnih L – AK

 

KEMIJSKE ZNAČILNOSTI AK

  • dipolarna ionska oblika (pri pH = 7,4)
  • stereoizometrija (L, D sučne )
  • karboksilna skupina (pKa = 2,3)
  • aminska skupina (pKa = 9,7)

 

STRANSKA VERIGA  AK in njen vpliv na lastnosti AK

Določa:

  • velikost
  • polarnost
  • naboj
  • kemijsko reaktivnost

NEPOLARNE  AK

Gly, Ala, Val, Lev, Ile, Pro, Met, Pha, Trp

Imajo:

  • alifatske stranske verige
  • aromatske stranske verige
  • tvorijo trodimenzionalne strukture
  • so hidrofobne

 

POLARNE, NENABITE  AK

Ser, Thr, Cys, Tys, Asn, Gln

Imajo:

  • v strukturi N, O ali S
  • tiolno skupino ® disulfidne vezi
  • so hidrofilne

 

POLARNE, NABITE  AK

Asp, Glu, Lys, Arg, His

  • v strukturi imajo funkcionalne skupine z bazičnimi in kislimi lastnostmi
  • so hidrofilne
  • Imajo tri prevojne točke pri TK

 

METODE LOČEVANJA  AK

  • kromatografija (HPLC) ločevanje po ionskem naboju AK

 

  • flourescenčna metoda (fluoreskamin, danzilklorid)

 

POLIPEPTIDI  IN  PROTEINI

  • dipeptidi

 

  • kondenzacija ® tripeptidi, …dekapeptidi
  • 10 – 100 AK ® polipeptidi
  • > 100 AK ® proteini

 

PROTEINI  V  CELICI

  • Mr: 220 – 220 000 Da
  • Imajo zelo pomembno funkcijo
  • Molekule proteinov so lahko enostavne ali pa sestavljene-glikoproteini.

 

CEPITEV  PEPTIDNIH  VEZI

  • hidroliza: – s kislino (HCl)

– z bazo

– z encimi (peptidaze)

SINTEZA  PROTEINOV

  • najprej je potrebna aktivacija AK
  • informacija za sintezo je zapisana v zaporedju nukleotidov DNA
  • Proteini so: encimi, strukturni proteini,

obrambni proteini, transportni in skladiščni proteini, regulatorni in gibalni proteini.

 

  • enostavni proteini: tripsin, kimotripsin, (v strukturi so samo AK)
  • konjugirani proteini (v strukturi so AK + prostetična grupa)

primer:Hb (hem + globin)

 

OBLIKA  PROTEINOV

  • fibrilarni proteini (omogočajo trdnost celice, so nepolarni, primeri:kolagen,

keratin)

  • globularni proteini (so transportni proteini, encimi, IG)

imajo polarno strukturo

 

PRIMARNA STRUKTURA PROTEINOV

Določena je z zaporedjem AK – ostankov v proteinu. AK so povezane s peptidnimi vezmi v linearno strukturo. Peptidna vez nastane med NH2 in COOH skupino, imenujemo jo tudi amidna vez.

 

SEKUNDARNA STRUKTURA PROTEINOV

Strukturo sestavljajo ponavljajoče verige (a, b). Srečamo jih v proteinski strukturi večine encimov in nekaterih hormonov.

TERCIARNA STRUKTURA PROTEINOV

Primer je molekula mioglobina pri kitu glavaču. Molekulo  sestavlja  osem alfa vijačnic.

KVARTARNA STRUKTURA PROTEINOV – molekula hemoglobina, ki vključuje elemente sekundarne, terciarne in kvarterne strukture

NAJPOMEMBNEJŠE SKUPINE PROTEINOV

ENCIMI

HEMOGLOBINI

TRANSPORTNI PROTEINI

OBRAMBNI PROTEINI

STRUKTURNI PROTEINI

ENCIMI

Katalizatorji reakcij v telesu

  • znižajo aktivacijsko energijo reakcije
  • ravnotežja reakcije ne spreminjajo
  • med reakcijo se ne porabijo
  • vplivajo samo na hitrost E reakcije
  • delujejo na substrat (specifičen, nespecifičen)
  • v reakciji s substratom tvorijo kompleks ES

 

ZNAČILNOSTI ENCIMSKE REAKCIJE

  • Za delovanje encima je potreben substrat-specifičen, nespecifičen
  • Hitrost ER zavisi od koncentracije S
  • uo, umax , KM

 

Primeri encimov in substratov

  • ALT (alanin),SS
  • AST (aspartat), SS
  • AF (estri fosforne k.), NS
  • Tripsin (peptidi), NS
  • Lipaza (TG), NS
  • Amilaza (škrob), SS
  • ADH, ALDH.

 

MICHAELIS – MENTENOVA ENAČBA

E + S    ↔    ES   ↔  E + P

ES ® P + prosti E

ES ® prosti E in S

KM ® tista koncentracija substrata, pri   kateri je začetna hitrost reakcije enaka  ½ vmax.

KM: 1 x 10 -1 M  –  1 x 10 -8 M

 

AKTIVNI CENTER – KATALITIČNI CENTER

Aktivni center encima veže substrat.

Struktura aktivnega centra:

  • funkcionalne kemijske skupine
  • reagira z molekulami substrata
  • je specifčen za posamezen encim

 

Primer: KATALITIČNI CENTER AF

  • 2 atoma cinka
  • 1 atom magnezija
  • Ak zaporedje: Tr – Asp- Ser – Ala

 

AF-E- coli

VRSTE KATALIZE

  • Neencimska kataliza – hidroliza estrov in amidov s kislinami ali bazami. Poteka s prenosom protona, encim ni prisoten.
  • Kataliza s kovinskim ionom (Na, Mg,Zn, Cu, ..). Primer: metaloencimi v dihalni verigi.
  • Kovalentna kataliza (serin proteaze-himotripsin, kovalentni intermediat).

 

INHIBICIJA ENCIMOV

Encime lahko inaktivirajo toksini,zdravila, kovinski ioni, nekatere molekule.

Inhibicija E je:

  • ireverzibilna: inhibitor se veže na E s kovalentno  Živčni bojni strupi (DIFP) se vežejo na ACE, ). Delovanje ASK.
  • reverzibilna: inhibitor se veže na encim. Inhibicija je: kompetitivna

nekompetitivna

akompetitivna

 

KOENCIMI

Koencimi so pomembni za delovanje encimov.

Koencimi so lahko:

  • organske molekule (šibka vezava na E)
  • kompleksne molekule (začasna vezava)
  • prostetične grupe (močna vezava na E)

Koencimi so:

    1. Vodotopni vitamini: niacin, tiamin, pantotenska kislina, biotin, FK, LK, holin, B12,  askorbinska kislina).
    2. Lipidotopni vitamini: retinol, tokoferol, filokinon, holekalciferol.

 

ALOSTERIČNI ENCIMI

  • oligomeri
  • regulatorni encimi

Alosterični encimi so encimi glikolize, dihalne verige, ..

E- reakcija zavisi od koncentracije končnega produkta.

Izoencimi

 

IZOENCIMI

Vrstno-specifične oblike  encimov, ki jih kodirajo različni geni,  imajo različne fizikalne lastnosti, po kemijski strukturi so si  podobni, delujejo na isti substrat.

Primeri:

  • izoencimi AF
  • izoencimi LDH (LDH 1-6)
  • izoencimi CK (CK MB, CK MM, CKBB)

 

 

IZOENCIMI AF  :   jetrni

kostni

ledvični

črevesni

placentarni

ektopični

 

ZNAČILNOSTI:        enako delovanje na specifični substrat.

razlike v strukturi,

razlike v fizikalnih lastnostih,

imunološka specifičnost

 

ENCIMI  V  CELICI

  • membranski (AF, GAMA GT)
  • citoplazmatski (AST, ALT, LDH)
  • organelnospecifični (AST, ACP,)
  • inkretorni
  • sekretorni

 

STANDARDNA KLASIFIKACIJA ENCIMOV

  1. oksidoreduktaze                      (LDH)
  2. transferaze                             (AST, ALT)
  3. hidrolaze                                (AF)
  4. liaze
  5. izomeraze                      (topoizomeraza)
  6. ligaze                             (DNA ligaza)

 

Kje  jih  določamo? V plazmi, v serumu.

Zakaj  jih  določamo? Za odkrivanje bolezni.

Diagnostično pomembni encimi: AST, ALT, AF

AST-    aspartataminotransferaza

ALT –   alaninaminotransferaza

AF –     alkalna fosfataza

AST in ALT katalizirata procese transaminacije in tvorbo proteinov.

AF sodeluje v procesu mineralizacije kostnega matriksa.

Aminotransferaze so aktivne v prisotnosti KOENCIMA-  PIRIDOKSAL  FOSFATA.

NAHAJALIŠČE AST

  • srce
  • jetra
  • skeletna muskulatura
  • ledvica, pankreas, pljuča
  • eritrociti

 

KLINIČNI POMEN AST

  • miokardni infarkt
  • jetrna obolenja
  • mišična distrofija
  • infekcijska mononukleoza
  • pankreatitis
  • pljučna embolija

NAHAJALIŠČE   ALT

  • jetra
  • skeletna muskulatura
  • srce
  • pankreas
  • eritrociti

KLINIČNI POMEN ALT

  • obolenja hepatobiliarnega trakta
  • mišična distrofija
  • pankreatitis
  • infekcijska mononukleoza

AMI – AST                                               ALT

max AST – v 18 – 24 h                      neznačilen pomen

normalizira – v 3 – 5 dneh

diagn.sensit.: 96%

diagn. specif. 86%

OBOLENJA H.B. TRAKTA

diagn.sensit.: 71%            diagn.sensit.: 83%

diagn. specif. 84%

 

AKUTNI VIRUSNI HEPATITIS

ALT   (> 50 x ­)

AST   ­

naraščanje encimov: 1 – 4 teden

normalizirajo se:  po 6 – 12 tednih

AST : ALT  < 1   (blaga poškodba hepatocitov)

AST : ALT  > 1   (močna poškodba hepatocitov)

nekroza

INFEKCIJSKI HEPATITIS

AST : ALT  < 1

TOKSIČNI HEPATITIS  (alkohol)

AST : ALT  > 2

CIROZA JETER

AST : ALT  > 1

HOLESTAZA

­ AST, ALT

TERAPIJA S HEPARINOM  (subkutano)

­ AST, ALT  (po 8h,  do 3x nad normalo)

INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA

­ AST, ALT  (do 5x nad normalo)

 

VPLIVI NA ¯ ­ AST

PREDANALIT. DEJAVNIKI:  nosečnost           ¯ AST

telesni napor

alkohol

hemoliza               ­ AST

stradanje

stres

podveza žil

ANALITIČNI  DEJAVNIKI:     oksalati           ¯ AST

piruvat

hemodializa      ­ AST

holestatiki

 

STABILNOST  AST  V  SERUMU:  do 7 dni na 4°C

 

ALKALNA   FOSFATAZA

  • trivialno ime)
  • ALP – simbol
  • 3.1.3.1. (koda encima)
  • ORTOFOSFAT – MONOESTER – FOSFOHIDROLAZA – (sistematsko ime)

 

  • DIMER: v krvnem obtoku Mr = ~160000
  • TETRAMER: na membranah celic
  • DIMER + TETRAMER: v ST, v žolču
  • Prototip : ALP E. coli

 

NAHAJALIŠČE AF

  • epitelij tankega črevesa
  • ledvični tubuli
  • kostno tkivo
  • jetra
  • placenta
  • levkociti
  • telesne tekočine

 

KLINIČNI POMEN

  • merjenje celokupne ALP ima nizko diag. vrednost.
  • identifikacija izoencimov opredeli izvor zvišane ALP
  • odkrivanje motenj v funkciji hepatobiliarnega trakta, kosti, placente, črevesne sluznice

 

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VARIABILNOST LABOTATORIJSKIH REZULTATOV:

  • dejavniki, ki se jim ni mogoče izogniti
  • dejavniki, ki so posledica življenjskega sloga
  • individualni dejavniki

 

  • Kdaj je najprimernejši čas za odvzem ?
  • Vpliv diagnoze in terapevtskih postopkov!

 

VZORČENJE – STANDARDNA  PRIPOROČILA

  1. čas odvzema   (med 7h – 9h dopoldne)
  2. 12 ur  po  obroku  in  redni  aktivnosti
  3. pred diagnostičnimi  in terapevtskimi  posegi

 

 

 

 

HEMOGLOBINI

Življenjsko pomembne molekule, ki spadajo med proteine.

Hemoglobinska molekula: globin in hem.

Globin  tvorijo ribosomi v citosolu eritrocitov.

Hem nastaja  v mitohondrijih in v citosolu v  nedozorelih  eritrocitih.

VRSTE HEMOGLOBINOV

  • HbA
  • HbA2
  • HbF
  • HbA1c
  • Abnormalni hemoglobini (HbS, HbC, HbBart, …)

BIOSINTEZA HEMA IN GLOBINA

  • BIOSINTEZA HEMA : glicin, sukcinil CoA, encimi, Fe
  • SINTEZA GLOBINA: na ribosomih, 2 α in 2 β verigi (141 in 146 AK), kvartarna struktura,
  • vsaka veriga se povezuje z 1 molekulo hema
  • Fe 2+ , vezava kisika®sigmoidna krivulja: nasičenost Hb s kisikom je odvisna od parcialnega pritiska kisika

 

KRIVULJE VEZAVE O2 NA MIO, Hb

  • MIO KRIVULJA: – hiperbolična

– pomaknjena v levo

– mio ima večjo afiniteto do O2 kot Hb

– 50% nasičenje (0,2 kPaO2)

  • Hb KRIVULJA: – sigmoidna

– 50% nasičenje (3 kPaO2)

– s stopenjsko vezavo O2 se veča afiniteta Hb do O2

VPLIVI NA VEZAVO O2

  • alosterične reakcije
  • vezava H + in CO2 ® stabilizacija deoksigeniziranega Hb ® olajšano sproščanje O2
  • H + in CO2 se vežeta na Hb, O2 in hem
  • pri nižjem pH ® afiniteta Hb do O2 ¯
  • CO2 zmanjšuje afiniteto Hb do O2

 

PRENAŠANJE O2

  • Hb prenaša O2 iz pljuč ® tkiva
  • pO2 v pljučih = 15 kPa, Hb = 95% nasičen
  • mišica v mirovanju ® 5 kPa, Hb = 75%
  • aktivna mišica ® 1 – 2 kPa, Hb = 10%
  • Hb lahko sprošča O2, kjer je koncentracija O2 nizka
  • za vse reakcije je odgovorna kvartarna struktura Hb.

 

Hb PRI ODRASLEM ČLOVEKU

  • Polipeptidne verige: a, b, g, d in e.
  • 97%: HbA1, ki je sestavljen iz dveh a in dveh bverig
  • 2,5%: HbA2, ki je sestavljen iz dveh a in dveh d verig
  • 0,5%: HbF, ki je sestavljen iz dveh a in dveh g

 

HEMOGLOBINOPATIJE

Avtosomno recesivne bolezni- talasemije.

Motena je sinteza a in  b verig zaradi

represije gena za posamezno verigo.

Posledica: tvorba nefunkcionalnega HbS,

spremembe v morfološki strukturi eritrocitov.

LAB DIAGNOSTKA

  • Spremembe v krvni sliki
  • Za laboratorijsko diagnostiko ASE je potreben ustrezen odvzem biološkega materiala. Za odvzem krvi potrebujemo:

– polno kri:   odvzem v epruveto z EDTA antikoagulantom – vijolični zamašek

– serum:        odvzem v sterilno epruveto z gel separatorjem – rumen zamašek

TRANSPORTNI PROTEINI

Tretja najpomembnejša skupina proteinov.

Vloga: transport molekul, ki so vključene v energetski metabolizem in ostale fiziološke procese.

Transportni proteini so: lipoproteini, ceruloplazmin, transferin, albumin,..

 

OBRAMBNI PROTEINI

Četrta najpomembnejša skupina proteinov-

protitelesa (globulini tipa IgG, IgA, IgM).

Tvorba: plazma celice, ob stiku z antigeni.

Vloga: zaščita telesa pred okužbami z  bakterijami in virusi.

 

STRUKTURNI PROTEINI

So v celicah in organih namenjeni mehanski opori.

Strukturni proteini so: kolagen, keratin, ..

Strukturni proteini so tudi proteini citoskeleta: aktin, miozin, tubulin.



Napišite komentar


  • Išči

    Results

  • Oglej si

  • Kategorije

    • Diagnostično terapevtski program
    • Individualno delo študenta
    • Javno zdravje
    • Anatomija
    • Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb
    • Biofizika in biokemija
    • Komunikacija v ZN teamu s supervizijo
    • Prva pomoč in nujna medicinska pomoč
    • Patologija
    • Fiziologija
    • Zdravstvena nega 1
    • Zdravstvena nega klinične vaje
    • Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi
    • Psihologija
    • Etika in filozofija v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Angleščina
    • ZN in Mentalno zdravje
    • ZN Gerontologija in Rehabilitacija
    • Prehrana in medicinska dietetika
    • Sociologija zdravja in bolezni
    • Mikrobiologija
    • Klinične vaje ZN otroka in mladostnika
    • Organizacija in management v ZN
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Zdravstvena nega žene
    • Zdravstvena in socialna zakonodaja
    • Ginekologija in Porodništvo
    • Transfuzijska medicina
    • Farmakologija
    • Pediatrija
    • Infekcijske bolezni
    • Interna medicina
    • ZN v patronažnem in dispanzerskem varstvu
    • Vodenje v zdravstveni negi
    • Okulistika
    • Dermatovenerologija
    • Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi
    • Kirurgija
    • Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo
    • Otorinolaringologija
    • Ortopedija in travmatologija
    • ZN Kirurškega pacienta
    • Nevrologija
    • Fotogalerija študentke in študenti
  • Arhiv :

  • Ključne besede

    anatomija Anatomija skice bakterije biokemija bolnišnične okužbe demenca diagnostično terapevtski program dojenček dtp etika farmakologija idš individualno delo študenta javno zdravje kirurgija mikrobiologija Mikrobiologija nevro nevrologija Nevrologija novorojenček oftalmologija okulistika Okulistika onkolog onkologija Patologija patologija patronažno varstvo pediatrija prva pomoč Psihologija rak skripta za nego otroka skripta za zdravstveno nego otroka sladkorna bolezen zdravstvena nega zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega klinične vaje zdravstvena nega mladostnika zdravstvena nega onkološkega bolnika zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika
  • Oglej si


    Dodaj med priljubljene !Dodaj med priljubljene !

    Zapiske & fotke in gradivo pošljite na:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )


















Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege © 2007 - 2020



Vse informacije na spletni strani so namenjene študentom, študiju na visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.