Umivanje bolnika osveži in deluje terapevtsko. Z njim dosežemo sprostitev, poživitev krvnega obtoka in dihanja, znižanje telesne temperature.
Načini umivanja bolnika so:
- jutranje umivanje,
- delno umivanje je po dogovoru z bolnikom,
- osvežitev obraza in umivanje rok,
- posteljna kopel,
- prhanje,
Preden se odločimo za umivanje telesa, upoštevamo navade bolnika in situacije, zaradi katere smo se odločili za postopek. Kadar je le mogoče, damo prednost prhanju pred kopanjem in umivanjem. Čas umivanja izberemo smiselno, saj ni vezan na določen dnevni čas.
Obseg umivanja določimo zavestno in skupaj z bolnikom izberemo najboljšo možnost (ne umivamo celotnega telesa, ker je to običajno).
Vedno umivamo z določenimi gibi, ki si sledijo kolikor mogoče smiselno. Smer umivanja naj ustreza fiziologiji mišic. Tudi brisanje poteka enako.
(Marija Rozman, Nevenka Kisner, Melita Klasinc, Silva Verčko Pernat, 2004)