Vprašanja in odgovori iz seminarskih nalog pri zdravstveni negi otroka

1. Naštej tri dejavnike, ki povečajo bronhialno odzivnost?
– onesnažen zran, alergeni, psihični stresi, telesna obremenitev,…

2. Pri dokončanem katerem mesecu začnemo z dohranjevanjem?
Po dokončanem 6. mesecu.

3. a. KATERE MOTNJE HRANJENJA PRI OTROCIH POZNAŠ?
– ANOREKSIJA: Beseda anoreksija pomeni “izguba apetita”, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namreč normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje uživanje hrane.
– BULIMIJA: Oseba, ki trpi za takšno motnjo ima povečan apetit z epizodami prenajedanja in bruhanja.
– KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE: Označujejo jo faze prenajedanja, neprestanega konzumiranja hrane in posledično povečana telesna teža…

b. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MOTNJAH HRANJENJA!
Zdravstvena nega bolnikov z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Medicinska sestra, ki se odloči za delo z osebami z motnjami hranjenja, mora sprva razviti veliko mero pristne empatije , k bolniku mora pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti.V pogovoru ga mora motivirati, spodbujati, razbremenjevati, mu pomagati in ga spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih. To čustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje, pogovarjanje, prisotnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem. Pri celostni obravnavi mladostnika z motnjami hranjenja je nujno sodelovati z bolnikovimi svojci; vključujemo jih v zdravstveno vzgojo. Preberi več o Vprašanja in odgovori iz seminarskih nalog pri zdravstveni negi otroka

Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego otroka iz seminarskih nalog

1. Naštej tri dejavnike, ki povečajo bronhialno odzivnost?

– onesnažen zran, alergeni, psihični stresi, telesna obremenitev,…

2. Pri dokončanem katerem mesecu začnemo z dohranjevanjem?

Po dokončanem 6. mesecu.

3. a. KATERE MOTNJE HRANJENJA PRI OTROCIH POZNAŠ?
– ANOREKSIJA: Beseda anoreksija pomeni “izguba apetita”, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namreč normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje uživanje hrane.
– BULIMIJA: Oseba, ki trpi za takšno motnjo ima povečan apetit z epizodami prenajedanja in bruhanja.
– KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE: Označujejo jo faze prenajedanja, neprestanega konzumiranja hrane in posledično povečana telesna teža…
b. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MOTNJAH HRANJENJA!
Zdravstvena nega bolnikov z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Medicinska sestra, ki se odloči za delo z osebami z motnjami hranjenja, mora sprva razviti veliko mero pristne empatije , k bolniku mora pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti.V pogovoru ga mora motivirati, spodbujati, razbremenjevati, mu pomagati in ga spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih. To čustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje, pogovarjanje, prisotnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem. Pri celostni obravnavi mladostnika z motnjami hranjenja je nujno sodelovati z bolnikovimi svojci; vključujemo jih v zdravstveno vzgojo.

4. Kakšni so cilji zdravstvene nege – ms pri vzdrževanju telesne temperature otroka z respiratorno okužbo?
– preprečevanje naraščanja telesne tem.preko 38,5°C in s tem preprečeni vročinski krči
– suha in čista koža
– ustrezno hidriran otrok Preberi več o Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego otroka iz seminarskih nalog

Sociologija zdravja in bolezni izpiski

medicina-sociologija-zdravje-bolezenSocialne reprezentacije – družbene predstave

So teorije, ki razložijo bolezen kot metaforo, kako si družba predstavlja bolezen. So skupine pojmovanj, predstav o zdravju in bolezni, ki se razlikuje od medicinskega.  To ni jezik o telesu, je jezik o odnosu posameznika do družbe.

Zakaj so nam pomembne?

Razvijemo jih zaradi lažje vsakodnevne komunikacije in nam pomagajo najti smisel v dogodkih, načinih vedenja. Na ta način urejamo svoj svet, olajšajo komunikacijo, vendar le navidezno. – tu pa potem pride do konfliktov.

– so sodobne verzije zdrave, kmečke pameti oz. zdravega RAZUMA

– so naše predstave o tem, kaj bolezen je in kaj nam pomeni zdravje

– so del objektivne stvarnosti ( npr. vsako spomlad se lotimo diete ali pa se tako vsaj delamo ) – to potem postaja del našega vsakdana. Tak primer je tudi, kdaj se gre k zdravniku, ( ko nekaj odstopa, ne funkcionira ) pripisovanje osebne odgovornosti

Preberi več o Sociologija zdravja in bolezni izpiski