ZGODOVINA RAZISKOVANJA:
Obdobje Florence Nightingale (FN):
– publikacija Notes on Nursing (1859), opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnosti faktorjev okolja, ki pospešujejo fizično in psihično dobro počutje pacienta.
Ta interes je v raziskovanju MS prisoten še danes.
– Zelo znan je njen strokovni prispevek pri proučevanju vplivnih dejavnikov na smrtnost vojakov v bolnišnicah v času Krimske vojne. Dala je pomemben prispevek k izboljševanju javnega zdravja.
– Po obdobju FN literatura po 1890 ne kaže veliko raziskovanja v ZN. Večina študij je bilo osredotočenih na izobraževanje MS, kar je tudi spodbujalo nove izobraževalne programe za MS.
Obdobje po FN, do 1950:
– Raziskovanje MS do leta 1950 ni bilo klinično usmerjeno, MS so raziskovale predvsem sebe:
– Kdo je medicinska sestra? Kaj dela MS? Zakaj se posameznik
odloči postati MS? Kakšne so značilnosti idealne MS? Kako druge poklicne skupine sprejemajo MS?
Obdobje po 1950:
– Po letu 1960 se pokaže zaskrbljenost menedžmenta ZN zaradi pomanjkanja raziskav v sami klinični praksi. To je bila dobra vzpodbuda za razvoj kliničnega raziskovanja. Po letu 1960 izidejo prve revije International Journal of Nursing Studies, Journal of Nursing Scholarship in Canadian Journal of Nursing Research.
Obdobje po 1970:
– Po letu 1970 se je raziskovanje v ZN zelo razmahnilo, zlasti v ZDA.
– ZN se je iz pogleda samo vase usmerila navzven, v izboljševanje klinične prakse. Ta razvoj je bil močno podprt s strani vodij v ZN. Nastale so pomembne doktorske in postdoktorske raziskave, ki so podpirale klinično prakso in vplivale na izboljševanje metodologije raziskovanja.
– V Veliki Britaniji je leta 1976 začela izhajati revija Journal of Advanced Nursing, kot prva revija na tem področju. V Evropi je leta 1978 nastala organizirana delovna skupina medicinskih sester v raziskovanju, ki je povezala 25 Evropskih držav oziroma njihovih nacionalnih zvez, ki so se vključile v to delovno skupino (Workgroup of European Nurse Researchers).
Obdobje po 1980:
– Po letu 1980 se močno poveča število medicinskih sester, ki so imele znanje za raziskovanje,
– Povečala se je dostopnost do informacijske tehnologije in še bolj je postalo jasno, da je raziskovanje ključno za razvoj profesije.
– Vedno večji poudarek je bil dan tipu raziskovalnih vprašanj, metodam zbiranja in analiziranja podatkov, povezavam med teorijo in spoznanji raziskav idr.
– Zelo se je povečalo število revij na področju raziskovanja, združenj, delovnih skupin.
– V ZDA je bil ustanovljen nacionalni center za raziskovanje v zdravstveni negi, ki je promoviral raziskovanje v korist kakovostne obravnave pacientov.
– Podobna združenja na nacionalni ravni so bila ustanovljena v Kanadi in Avstraliji.
Obdobje po 1990:
– Leta 1990 so v ZDA ustanovili Nacionalni inštitut za raziskave na področju zdravstvene nege, ki je raziskovanje v ZN umestil na enakovredno pozicijo v primerjavi z drugimi raziskavami v
zdravstvu.
– Podobno temu zgledu so se ustanavljali inštituti, revije in organizirane povezave tudi v Evropi.
ZN, AKADEMSKA DISCIPLINA
– Področje raziskovanja: družboslovje, naravoslovje, humanistika
– ZN obravnava zdravega človeka in bolnega človeka in njegove reakcije na zdravstvene probleme
– Reakcije človeka na zdravstvene probleme so telesne, socialne in psihične
– Zdravstveni problemi človeka so aktualni in potencialni
POGOJI ZA RAZISKOVANJE V ZN
znanje – R v študijskih programih je šele od 90. let prejšnjega stoletja, v ZDA pa že od 70.
razlogi za raziskovanje:
– ekonomski – ms največja poklicna skupina, veliko sredstev za ZN
– izobraževalni- ustvarjanje novega znanja
– politični – politika dodeljuje sredstva dejavnosti
– etični – pomembnost skrbi za človeka v času zdravja, bolezni, ranljivosti
– spoznavni – razumeti dejavnost ZN, pojave, pomen
PARADIGME IN POJMOVANJE METODE
KAJ JE PARADIGMA
S paradigmo se misli na tiste predpostavke in domneve neke znanstvene skupine ki:
– ne zahtevajo nikakršnega preverjanja
– ki služijo kot primer oz. vzorec pri postavljanju znanstvenih vprašanj o realnem svetu in iskanje odgovorov na ta vprašanja.
Razlike v paradigmah: so v postavljanju raziskovalnih problemov in uporabi raziskovalnih metod.
Potrebno je poznati ključne predpostavke posamezne paradigme, okrog katere se združujejo znanstveniki.
Paradigma je vsebovana v teoretskem izhodišču raziskovanja
PARADIGME V ZN
-So del kompleksnosti realnega sveta
Paradigme so v okviru človeskega poizvedovanja pogosto teminsko opredeljene kot filozofska vprašanja: – kakšna je narava realnosti poglej še slide 15
– kakšen je odnos med raziskovalcem in raziskovanim?
– kakšna je vloga vrednot v raziskavi?
– kako je najbolje pridobiti dokaze?
PARADIGME IN METODE
POZITIVIZEM – kvantitativno raziskovanje
NATURALIZEM – kvalitativno raziskovanje
KVANTITATIVNO- POZITIVIZEM, IZHODIŠČE HIPOTEZA!
Pri oblikovanju raziskovalnega vprašanja je pomembno deduktivno sklepanje!
deduktivno sklepanje pri oblikovanju raziskovalnega vprašanja – RV
sistematično testiranje RV v realnem svetu
strogi kontrolni mehanizmi, strukturiran instrumentarij
empirično- izkustveni dokazi, zbrani le iz objektivne realnosti: vid, sluh, okus, vonj, dotik: – prisotnost npr. vnetja kože
– stopnja zaskrbljenosti pacienta
– teža novorojenčka
– krvni pritisk
vse te ugotovitve bazirajo na realnosti, ne pa na nekem osebnem prepričanju raziskovalca
numerične informacije predpisane formalne meritve, ki se statistično obdelajo
PRIMER: kakšen je učinek zdravila…na pojav bruhanja pri bolniku, ki prejema kemoterapijo?
Kriterij kakovosti: le te raziskave je stopnja zanesljivosti generalizacije rezultatov na populacijo, ki ni bila zajeta v vzorcu
Raziskovanje ima tudi kritiko: problematično je numerično merjenje pojavov ( TT, RR ), problematična je tudi osredotočenost na majhen del človekovega doživljanja v eni študiji, majhna kompleksnost rezultatov, prav tako pa je lahko problem omejenost in nefleksibilnost v viziji ali pa usedlinski pogled na svet, ki pa žal ne gre vedno v korak z realnostjo človekovega doživljanja.
KVALITATIVNO – NATURALIZEM, IZHODIŠČE POGOVOR. OPAZOVANJE
pomembna je kompleksnost človeka in njegove izkušnje, dinamika, celovitost in pričakovanja posameznika
zbiranje in analiza kvalitativnih materialov, ki so pripovedne narave in subjektivni
terensko raziskovanje, več raziskovalcev, daljši čas
zbiranje in obdelava informacij poteka sočasno
pojav novih raziskovalnih vprašanj v fazi poteka raziskave
rezultati temeljijo na osnovi dejanskih izkušenj vključenih ljudi
Kritike:
– ljudje so inteligentni, vendar tudi občutljivi in zmotljivi
– subjektivnost raziskovalca lahko poseže v analitično raven razumevanja in interpretacijo rezultatov
– ali dva raziskovalca istega fenomena v enakih pogojih lahko dobita podobne rezultate
– vključeno majhno število ljudi, vprašljivost dobljenih ugotovitev raziskave
PRIMER: kakšen je proces soočanja staršev z izgubo otroka?
Dodatek: pri kvantitativni so ljudje, vključeni v raziskavo SUBJEKTI, pri kvalitativni pa POROČEVALCI.
– ko raziskujemo pojem, zamisel, je to kvantitativna raziskava, ko pa raziskujemo pojav, fenomen pa je kvalitativna. V tej tudi ni spremenljivk – variabel.
– Kvantitativna se začne s hipotezo, kvalitativna pa z njo ali brez: raziskavo vodijo izkušnje
– Kvantitativni podatek: ocenite bolečino od 1-10
– Kvalitativni podatek: kako ste se počutili, ste sploh občutili depresijo
PODROČJA RAZISKOVANJA EBP V ZN
– zdravljenje in intervencije – učinkovitost relaksacijskih dihal. Vaj na otožnost, depresijo kim et al., 2005
– diagnoza in ocena stanja – preiskujejo natančnost inštrumentarija za določitev glasno-slušnih izkušenj pri bolnikih s psihiatričnimi obolenji england et al., 2005
– prognoza – so raziskovali povezavo mednizko porodno težo in indikatorje prisotnosti znižane hiperaktivnosti pri otrocih mcGrath et al.,2005
– preventiva škode – testirali aktivnosti za povečanje znanja pri moških za preventivo raka na modih Mc Cullagh et al., 2005
– vzroki in povzročitelji – zakaj seksualno aktivne mlade ženske na kolidžu ne uporabljajo kondomov Roberts et al., 2006
– pomen in proces – rahm et al., 2006 razložijo, kako ženske izpostavljene seksualni zlorabi v otroštvu, izražajo nepriznan sram in kako sram vpliva na te ženske
KAKO REZULTATE RAZISKAV PRENESTI V PRAKSO ZN?
UPORABA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA V ZN
1. POSREDNA ( indirektna ) uporaba – spremembe v razmišljanju ms
2. NEPOSREDNA ( direktna ) uporaba – uporaba rezultatov pri neposrednem delu z bolnikom
3. SREDSTVO ZA PREPRIČEVANJE – za prepričevanje tistih, ki so na vodilnih mestih
PIRAMIDA TEMELJNIH DOKAZOV GLEDE NA UČINKOVITOST INTERVENCIJ?
Ima sedem nivojev:
1. nivo:
– sistematični pregled randomiziranih kliničnih študij
– sistematični pregled nerandomiziranih kliničnih študij
2. nivo
– posamezne randomizirane klinične študije
3. nivo
– sistematični pregled študij s korelacijami/opazovanji
4. nivo
– posamezne študije s korelacijami/opazovanji
5. nivo
– sistematični pregled opisnih/kvalitativnih/psiholoških študij
6. nivo
– posamične opisne/kvalitativne/PSIHOLOŠKE ŠTUDIJE
7. nivo
– mnenja avtorjev, ekspertnih komisij( dno piramnide)
KLJUČNI VIRI DOKAZOV ZA EBP
1. SITEMATIČNI PREGLED DOKAZOV
2. KLINIČNE SMERNICE
1. SISTEMATIČNI PREGLEDI DOKAZOV
združevanje in sistematično povezovanje dokazov na določenem RV – raziskovalnem vprašanju
kateri so najboljši dokazi v času, ko raziskovalec proučuje RV
oblike sistematičnih pregledov dokazov
– kvalitativna sinteza – Meta sinteza – širša razlaga in interpretacija rezultatov
raziskav na skupni specifični točki
– kvantitativna integracija – Meta analiza – vsaka raziskava je del statistične
obdelave
2. KLINIČNE SMERNICE – KLINIČNE POTI
združevanje različnih dokazov za celovito in kakovostno klinično prakso
najpogosteje temeljijo na sistematičnih raziskavah – ni nujno
dajejo specifične praktične nasvete za na dokazih podprto odločanje v klinični praksi
primarni namen je vpliv na delo klinika
narejene so iz potrebe po ureditvi in vodenju procesov dela, definirajo minimalni nabor aktivnosti
dela jih skupina raziskovalcev, ekspertov in klinikov
različne klinične smernice za isti problem, ? moč zbranih dokazov
pomembne so za ZN, saj jo delajo učinkovito in izboljšujejo procese in izide ZN
OVIRE ZA IMPLEMENTACIJO EBP
KATEGORIJE OVIR
kakovost in narava raziskav – težave pri izvajanju kakovsotnih raziskav v kliničnem okolju, premalo sodelovanja med raziskovalci in kliniki, način komuniciranja raziskovalcev s praktiki o možnostih implementiranja dobljenih rezultatov v prakso, predstavitev rezultatov za uporabnost v širših dimenzijah – meta analiza
značilnosti medicinskih sester
– znanje, drža, vedenje, koristi EBP, odpor do sprememb
– premalo znanja za implementacijo dokazov
– problem razumevanja pri MS, ki ne govorijo angleško
organizacijski dejavniki
– org. kultura
– administrativne in org. ovire za realizacijo dokazov v praksi
– slaba podpora vodstva
POSAMEZNIK IN EBP
VLOGA POSAMEZNIKA:
postavljaj si ? iz klinične prakse, na katera lahko odgovoriš s pomočjo raziskovanja
išči in izbiraj ustrezne dokaze
oceni in sestavi dokaze
integriraj dokaze s svojim kliničnim znanjem, prednostmi za paciente in lokalnim kontekstom
oceni učinkovitost odločitve, intervencije, nasveta idr.
KLJUČNI KONCEPTI IN KORAKI V KVANTITATIVNEM IN KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU
TEMELJNI KONCEPTI IN TERMINOLOGIJA
– Ljudje v raziskavi:
– Tisti, ki izvajajo raziskavo in tisti, ki dajejo informacije
– V kvantitativni raziskavi so ljudje, vključeni v raziskavo subjekti ali sodelujoči v raziskavi
– V kvalitativni raziskavi so sodelujoči ljudje ključni poročevalci ali udeleženci raziskave
– V obeh primerih govorimo o vzorcu raziskave
– Raziskovalec izvaja raziskavo, raziskovalni tim vodi projektni direktor ali vodilni raziskovalec
– Recenzenti imajo podobne reference kot raziskovalci
– Financerji raziskave
– Okolje izvajanja raziskave:
– Odvisno od raziskovalnega vprašanja in tipa informacij, ki ji rabimo
– Okolje, kjer človek živi in dela (kvalitativne R)
– Laboratorijsko okolje
– Kaj raziskujemo:
– Pojem, zamisel, koncept pri kvantitativni R
– Pojav, fenomen pri kvalitativnem R
– Teorije in modeli
– Kvantitativno R: teorija, model odvisnih in neodvisnih spremenljivk, ki razložijo pojem, zamisel, koncept
– Kvalitativno R: razvoj teorije, ki razloži pojav tak, kot obstaja v realnem svetu in ne tako, kot se predvideva, da je
– Spremenljivke (variable)
– Kvantitativno R: spremenljivka je nekaj, kar varira, raznovrstnost ali istovrstnost variabel v R
– Variable atributi (RR, TT, telesna teža…),
– Kontinuirane variable (starost, telesna teža)
– Nepovezane variable (število otrok)
– Določene variable (krvna skupina)
– Dishotomične variable (spol)
– Variable, ki jih oblikuje raziskovalec so aktivne variable
– V kvalitativnem R ni variabel
– Odvisne in neodvisne variable (Ali kajenje-neodvisna V povzroča
pljučnega raka-odvisna V? Ali intervencije MS-neodvisna V vplivajo na percepcijo bolečine pri bolniku-odvisna V?)
– Spreminjanje statusa variabel iz odvisne v neodvisno in obratno
– Definicije raziskave
– pojmovna definicija (npr. koncept negovanja)
– operativna definicija določi postopek zbiranja in merjenja ustreznih informacij. Mora biti skladna s pojmovno definicijo.
– Podatki (primeri na str. 60-61)
– kvantitativni : kako bi ocenili svojo stopnjo bolečine na lestvici od 1-10
– kvalitativni: povejte mi, kako ste se počutili nedavno, ste se sploh počutili depresivno?
– Povezave (primeri na str. 61-62)
– Kvantitativne R: povezave med variablami, odnosi se izražajo kot “več kot”, “manj kot”
– Kvalitativno R:
– Ali odnos med variablami sploh obstaja?
– Kakšna je smer povezav med variablami?
– Kako močna je povezava med variablami?
– Kakšna je povezav med variablami?
EKSPERIMENTALNE IN NEEKSPERIMENTALNE KVANTITATIVNE RAZISKAVE
– Eksperimentalne R
– Raziskovalec aktivno uvaja nove intervencije ali spremembe v delovnem procesu
– Kontrolirane klinične raziskave (randomizirane)
– Neeksperimentalne R
– Raziskovalec zbira podatke, brez da bi delal nove intervencije ali spremembe v delovnem procesu
– Študija opazovanja
POTEK KVANTITATIVNE RAZISKAVE? Oz. POMEMBNI KORAKI V KVANT. R
Koncept raziskave;
– oblikovanje in omejitev problema
– pregled obstoječe literature
– prevzem kliničnega dela
– definiranje strukture koncepta definicije
– formuliranje hipotez
Dizajn in planiranje raziskave;
– izbor raziskovalnega okolja
– razvoj protokola intervencij
– identifikacija populacije
– oblikovanje plana vzorčenja
– specifikacija metod za merjenje spremenljivk
– razvoj metod za zaščito subjektov raziskave
– dokončanje raziskovalnega projekta
EMPIRIČNA FAZA;
– zbiranje podatkov
– priprava podatkov za analizo
ANALITIČNA FAZA;
– analiza podatkov
– interpretacija rezultatov
FAZA RAZŠIRITVE PODATKOV;
– razpravljanje o določenih podatkih
– prenos spoznanj v prakso
TRADICIONALNI PRISTOPI V KVALITATIVNIH RAZISKAVAH
vpliv antropologije, sociologije in psihologije
temeljna teorija poudarja pomembnost sociologije, razvoj temeljne variable, ki je centralna v pojasnjevanju socialne scene. Teži se k celoviti pojasnitvi pojava v realnosti
teorija pojavov – čudež, fenomen izhaja iz filozofije, raziskovalec se zavzema za dejanske izkušnje človeka in kaj le te pomenijo. Kaj je bistvo fenomena, ki ga kot izkustvo razloži konkreten človek
teorija etnografije – je povezana z antropologijo in se ukvarja z raziskovanjem vzorcev, življenskih poti, izkušenj kulturnih skupin. Učenje s strani članov skupin, da lahko pojasnimo njihove navade in norme.
AKTIVNOSTI V KVALITATIVNI ŠTUDIJI
KOCEPTUALIZACIJA IN PLANIRANJE
identifikacija raziskovalnega problema, RV – RV izhaja iz predznanja raziskovalca in njegovih izkušenj ter diskusije s sodelavci. Izbrano RV je običajno zelo široko in se natančno oblikuje šele takrat, ko je raziskava že v teku
pregled literature – obstajata dva različna mnenja oz. pristopa. Eni menijo, da raziskovalec naj ne bi pregledal literature pred zbiranjem podatkov, da ne bi prejšnje študije vplivale nanj – pojav naj bo oblikovan tako, kot ga vidi on sam. Spet drugi pa so mnenja, da se RV oblikuje tudi na podlagi ugotovitev drugih raziskav
zbiranje in pridobivanje pravice za raziskovalno področje – ogledamo si mesto raziskave, populacijo ter dobimo soglasje, da lahko raziskujemo
razvoj celovitega pristopa – dizajn raziskovanja je fleksibilen, saj ne poznamo samega poteka raziskave na terenu, pripomočkov, potreben čas, kodiranje rezultatov
etična izhodišča – v tej raziskavi je veliko več intimnosti – gre za dialog raziskovalec in raziskovanec, zato je pomembno, da je ta del raziskave skrbno in dobro pripravljen
vodenje raziskave: zajema več točk:
– veliko pogovorov, kontaktov, izmenjave mnenj – vse z namenom zbiranja
informacij za oblikovanje RV
– oblikujemo teme in kategorije, ki oblikujejo pojav, ki ga raziskujemo
– vzorec ni natančno določen, oceni se šele v teku raziskave – obstaja faza
zasičenosti, ki predvidi, kdaj se podatki ponavljajo in kdaj jih je že preveč
– vzpostaviti je potrebno vrednost zaupanja v zbrane podatke in sicer tako, da
da zbrani podatki dejansko predstavljajo mnenje sodelujočih in ne lastno
mnenje raziskovalca. Začasne rezultate tudi predstavimo sodelujočim in
potem o njih razpravljamo
razširitev rezultatov raziskave:
– revije, knjige
– rezultati objavljeni v obliki direk. izjav udeležencev, sledi interpretacija raziskov
– kvalitativne raziskave so pogosto baza za postavitev RV za kvantitativne raziskave in pomagajo MS pri dojemanju problemov, situacij in konceptualizaciji rešitev
OBLIKOVANJE RAZISKOVALNEGA PROBLEMA, VPRAŠANJA HIPOTEZE
TERMINOLOGIJA
Raziskovalni problem, izjava o raziskovalnem problemu, utemeljitev potrebnosti raziskave – izraža raziskovalčevo interesno področje raziskovanja, viri interesa so klinične izkušnje, literatura, socialna pričakovanja družbe, teorije, sugestije…
Raziskovalno vprašanje: odgovarja na raziskovalni problem
Hipoteza: je napoved odgovora na raziskovalno vprašanje
Raziskovalni cilj: opredeli širši kontekst raziskave in njene koristi
Izjava o namenu: je povzetek ključnih ciljev raziskave
RAZVOJ RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
možganska nevihta idej – ideje zapišemo na papir
prepoznavanje interesov, znanja za proučevanje idej, ali je ideje mogoče oblikovati v raziskovalni problem, ali je mogoče raziskovati. Tu se pojavlja ogromno vprašanj: ali je to resnično problem, ali se to zdi le meni; ali je to pomemben problem; ali bo raziskovanje komu koristilo, bo povečalo znanje; ga je sploh možno raziskovati; je etično sporen; je sploh izvedljivo?…
oblikovanje raziskovalnega problema z izjavo o problemu
– identifikacija problema – kaj je narobe s trenutno situacijo
– izhodišča – kakšna je narava problema
– področje problema – kako velik je problem in koliko ljudi prizadane
– posledice problema – kakšen je strošek, škoda, če problema ne rešimo
– prepad v znanju – katere inf. o problemu manjkajo
– predlagana situacija – kaj je tisto, da lahko verjamemo, da bo raziskava prispevala k rešitvi problema
komuniciranje o raziskovalnem problemu
– izjava o raziskovalnem problemu in namenu raziskovanja
– raziskovalna vprašanja
– kvantitativne študije – odnos med OS in NS ter deskriptivno vprašanje
– kvalitativne študije – procesna ? izhajajo iz temelnjih teorij
– pomenska iz filozofskih izhodišč ( človek, izkušnje)