Virginia Henderson je bila rojena leta 1897 kot peta izmed osmih otrok v družini.
Doma je bila v Kansas City-ju (Missouri), vendar je svoja mladostniška leta preživela v Virginiji, ker je njen oče deloval kot pravnik v Washingtonu (Distritct of Columbia)
Med prvo svetovno vojno se je pri njej razvilo zanimanje za zdravstveno nego. Zaradi tega se je leta 1918 vpisala v Vojaško šolo nege v Washingtonu. Hendersonova je diplomirala 1921. leta in sprejela položaj medicinske sestre pri Henry Street Visiting nurse Service (Služba patronažnih sester Henryeve ceste) v New Yorku. Leta 1922 je začela poučevati nego v Norfolški protestantski bolnišnici v Virginii. Pet let kasneje se je vpisala v Učiteljišče na Kolumbijski univerzi, kjer je naredila diplomi B.S. in M.A. na področju poučevanja nege. Leta 1929 je delala kot šolska nadzornica v kliniki Strong Memorial Hospital v Rochestru (New York). Leta 1930 se je vrnila na Učiteljišče, tokrat kot učiteljica. Do leta 1948 je poučevala na področju analitičnega procesa v zdravstveni negi in klinični praksi.
Hendersonova je avtorica številne literature s področja nege, na katerem je opravila tudi veliko raziskovalnega dela. Za časa dela na Učiteljišču (1939) je posodobila četrto izdajo knjige Textbook of the Principles and Practice of Nursing (Principi in praksa zdravstvene nege) Berthe Harmer.Peta izdaja knjige je bila izdana leta 1955 in je vsebovala tudi definicijo nege, kot jo je podala Hendersonova. Od zgodnjih petdesetih let je sodelovala z univerzo Yale in preko te ustanove objavila številne publikacije o negi.
Projekt je bil knjižno razdeljen na štiri dele , ki so se posvečali biografiji nege ter analitični in zgodovinski literaturi med 1900 in 1959. Nedavno je Hendersonova izdala (ali delovala kot soavtor) več drugih pomembnih del. Njen pamflet (Osnovna načela zdravstvene nege – Basic Principles of Nursing Care) je bil leta 1960 natisnjen za Mednarodni zbor zdravstvenih delavcev in preveden v več kot dvajset jezikov. Petletno sodelovanje z Leom Simmonsem je rodilo Nacionalno raziskavo (ZDA) o raziskavah v negi (1964).Knjiga Narava nege (1966) opisuje njen pogled na unikatno, primarno naravo nege. Ponatis je založila Nacionalna liga nege (ZDA) leta 1991. Šesta izdaja knjige The Principles and Practice of Nursing (1978) je bila koavtorski projekt Hendersonove in Gladys Nite, Hendersonova je opravila tudi recenzentsko delo. Knjiga je bila široko uporabljana kot učbenik po mnogih zdravstvenih šolah.Klasične knjige so bile prevedene v več kot 25 jezikov. Skozi osendeseta je ostala aktivna kot častna raziskovalna sodelavka Yale-a.
Dosežki in vpliv na področju zdravstvene nege so ji prinesli več kot 9 častnih doktoratov in prvo nagrado Rieman Award. Prejela je tudi: Mary Adeleide Award (Državne lige za zdravstveno nego – ZDA), Izredno članstvo na ameriški Akademiji za zdravstveno nego, izredno članstvo v Organizaciji integriranih in stopenjskih programih za nego (London), izredno članstvo v Kraljevski Akademiji za nego. Leta 1983 je prejela Sigma Theta Tau internationals Mary Tolle Award za vodstvo na področju raziskav v negi. Na konvenciji ANA (American Nurses Association – Ameriška zveza negovalk) je leta 1988 prejela posebno priznanje za življensko delo na področju raziskav, poučevanja in profesionalizacije nege.
Virginia Henderson je umrla marca 1996 pri 98. letih.
Njena definicija nege je poznana širom sveta. Njeno delo še naprej vpliva na raziskave, poučevanje in izvajanje zdravstvene nege po svetu.Hendersonova je ostala legenda že za časa življenja, zaradi tega se Mednarodna knjižnica za zdravstveno nego Sigme Thete Thau imenuje po njej. Primerno je bilo, da se je vest o smrti Virginije Henderson razširila me delavci v zdravstvu po internetu. Halloran: ” Gdč. Virginia Avnel Henderson je pomenila za dvajseto stoletje, kar je pomenila Florence Nightingale za devetnajsto. Obe sta zapustili obširno literaturo in sta vplivali na svet.” (internet, 21. 3. 1996).
Virginia Henderson je znana tudi kot mati modernega sestrstva in tudi kot ameriška Florence Nightingale. Zapustila je bogato dediščino na področju zdravstvene nege. (iz interneta; Being a legend Tickles Nursing Educator; The Columbus Dispatch, May 1992; Ryan J. Donmoyer). Njena dela predstavljajo dušo zdravstvene nege današnjega časa in vplivajo na medicinske sestre po vsem svetu.
Najpomembnejša dela oz. publikacije:
1. Načela in teorije zdravstvene nege, ki so temeljila na osnovnem znanju predhodnih definicij zdravstvene nege.
2. Poročilo in ocenitev o raziskovanju v zdravstveni negi, kar je temeljilo na misli, da medicinske sestre lahko naredijo veliko dobrega za bolnika.
(članek iz interneta; revija Reflection, Sigma Theta Tau publikacije, Angela Barron McBride; 1996).
Z letom 1978 je V Henderson končala svoje najpomembnejše in najbolj značilno delo “Principles and practice of nursing” , ki zajema vsa dotakratna spoznanja o zdravstveni negi in je popolna razlaga zdravstvene nege. V tem svojem obdobju ustvarjanja je bila Hendersonova popoln kritik, vzgojitelj, pisatelj in znanstvenik na področju zdravstvene nege. Odločila se je, da bo izmed že obstoječe literature o zdravstveni in teorij zaobjela dve in to monomentalnost združila v neko nepretrganost. Četudi ima knjiga soavtorja(Nite) in 17 sodelavcev, pa je od petdesetih. Poglavij, ki jih knjiga zajema, kar v 49. Hendersonova soavtor ali celo avtor.
Hendersonova jasno določa naravo zdravstvene nege, ki je včasih nepremagljiva in primerljiva s sodobno medicino. Poudarki avtorice na področju dela medicinske sestre so na zagotavljanju neodvisnosti varovanca / bolnika, kar je tudi temeljni cilj dela medicinske sestre. Prav tako trdi, da se avtonomija in spoznanja kažejo skozi delo medicinske sestre z varovancem / bolnikom. (Conceptual models of nursing: Edward Halloran, Mary J. Thorson)
Knjiga zajema pet delov:
Prvi del zadeva mesto – vlogo zdravstvene nege v zdravstvenih ustanovah
Drugi del govori o funkciji medicinske sestre pri vrednotenju zdravstvene nege in njenem načrtovanju ter o spoznavanju potreb bolnika / varovanca.
Naslednji trije deli, ki se med sabo povezujejo, govorijo o osnovnih potrebah, terapevtskih merilih in temeljnih problemih oziroma simptomih. ( Conceptual models of nursing: Edward Halloran, Mary J. Thorson).
V svojih delih Hendersonova omenja posameznike, ki so vplivali na njeno delo:
– ANNIE W. GOODRICH,
– CAROLINE STACKPOLE,
– JEAN BROADHURST,
– Dr. EDWARD THORNDIKE,
– Dr. GEORGE DEAVER.
Zelo hitro je spoznala, kako zelo so pomembni faktorji, kot na primer: izid delovanja, promocija zdravja, kvaliteta zdravstvene nege, zastopanje bolnika/varovanca oziroma odvetništvo , multidisciplinirano šolanje, povezovanje umetnosti in znanosti in povezano širjenje zdravstvene nege.
Njeni dosežki v smeri razvijanja internacionalnega zdravstvenega indeksa beležijo veliko literature v profesiji. Rekla je, da je to projekt, ki spreminja obe smeri, kako ljudje gledajo medicinske sestre in kako medicinske sestre gledajo same sebe.
Medtem ko je Virginia Henderson dosledno poudarjala sestrsko dolžnost do bolnika bolj kot do zdravnika je njen napor zagotoviti zdravstveno osnovo za zdravstveno nego, ustvariti univerzalni sistem registriranja opazovanj pri bolniku, pripomogel, da je postala medicinska sestra veliko bolj dragocena za zdravnika.
Prav tako je tudi rekla: ” Zdravstvena nega je poklic, v katerem vidiš marsikaj grdega, nesrečnega in napačnega in nato ugotoviš, da lahko narediš kaj za to. Zato je to zelo zadovoljiv poklic. Prav tako pa morajo medicinske sestre poslušati bolnika in se ukvarjati tudi s tistimi potrebami bolnika, ki niso zajete v bolniškem zdravljenju. Medicinske sestre pa bi tudi morale pomagati bolnikom k mirni smrti.
In navsezadnje: biti medicinska sestra je težko, zato mora tudi pokazati in dokazati, da dela nekaj posebnega.” (internet; The new York Times, may 1985, str.11, David McKay Wilson).
Kot učiteljica se je jezila spričo knjig, ki so bile napisane v jeziku, polnem tujk, in nad katerimi so medicinske sestre obupavale, če jih niso poznale in če niso poznale učnih metod. Po njenem zdravstvene nege ne bi smeli po nepotrebnem zapletati, ampak jo poenostaviti in poudariti njene bistvene značilnosti. Prav tako je tudi zavzeto zagovarjala potrebo po dostopnosti knjižnih virov, kar šele omogoči resen študij prakse zdravstvene nege.
Tako je v več kot šestdesetih letih ogromno prispevala k negovanju bolnikov kot medicinska sestra, učiteljica, avtorica in raziskovalka. Skozi ta leta je objavila veliko plodnih člankov. ( Obzornik zdravstvene nege, 1996, stran 158 )