Vpliv glasbe med bronhoskopijo na bolnikovo počutje

Večino bolnikov je strah, ko morajo na preiskavo ali pregled, toliko bolj pa če jim ta pregled/ preiskava ni znana. Ena od njih je bronhoskopija. Strah jih je same preiskave, bolečin, zapletov ter  izvida. Poleg psihične in fizične priprave bolniku poskušamo strah omiliti z različnimi zdravili (pomirjevala, analgetiki). Zadnja leta v KOPA Golnik bolnikom pomagajo tudi z ogledom video posnetka poteka bronhoskopije. Poleg tega pa bolnikom omogočajo poslušanje glasbe med samo bronhoskopijo.  Literatura navaja da glasba tako vpliva na bolnike, da so bolj sproščeni, umirjeni in sodelujejo ter prepreči možne zaplete med in po preiskavi.

Glasba sprošča , pomirja, zmanjšuje bolnikovo zaskrbljenost, strah in se uporablja kot varen farmakološki protistresni ukrep. V KOPA Golnik jih je zanimalo ali ima glasba ned bronhoskopijo res tak vpliv na bolnike, zato so v letu 2004 opravili prospektivno, randomizirano študijo, v katero so vključili 200 bolnikov. Med študijo so opravili tudi anonimni vprašalnik, katerega so bolnikom pomagale izpolnjevati medicinske sestre, ki so zabeležile tudi fiziološke parametre med samo preiskavo.

Študija je pokazala, da ima glasba res pomirjujoč učinek na bolnike, ki so poslušali glasbo med bronhoskopijo. Pri teh bolnikih so izmerili nižjo vrednost krvnega tlaka in frekvenco pulza, kot pri skupini ki ni poslušala glasbe. Poleg teh, ni bilo drugih značilnih sprememb med obema skupinama.

Tako so posredno dokazali, da ima glasba pomirjujoč učinek na bolnike. Kot smo že rekli je bilo v raziskavo vključenih 200 bolnikov,  naključno razporejenih v dve skupini. Ena skupina (93 bolnikov)  je poslušala glasbo med  bronhoskopijo, druga skupina (107 bolnikov)  pa ne. Bolniki so težavnost preiskave ocenjevali od 0 do 10, z uporabo vizualne analogne slike. Tukaj se rezultati med obema skupinama niso razlikovali.

Raziskava je torej pokazala da ima sproščujoča glasba resnično pomirjujoč učinek na bolnike med preiskavo. To so dokazali z merjenjem fizioloških parametrov, pri dveh skupinah bolnikov, med preiskavo. Sem mnenja da glasba resnično vpliva ne samo na bolnike temveč tudi na osebje in vse nas.

Vsak se kdaj sprošča ob glasbi, »spočije možgane« in ne misli na težave, ki ga pestijo. Tako tudi pacienti, se osredotočijo na glasbo in ne razmišljajo toliko o sami preiskavi, torej so bolj sproščeni. Kar je naš cilj.

 

 

Bronhoskopija je varna diagnostična preiskava., ki traja 10-20 minut. Ni boleča, vendar je za preiskovance nekoliko neprijetna (draženje na kašelj). Zapleti so redki in običajno nenevarni. Pred bronhoskopijo se bolnikom skuša omiliti bolečino s pomirjevali, saj s tem zmanjšamo zaskrbljenost in prestrašenost. Bojijo se, kako bo preiskava potekala, kakšni so možni zapleti in končni izvid. Zelo pomembna pa je tudi fizična in psihična priprava bolnika na poseg. Bolnike o poteku preiskave po navadi seznanijo pisno ali ustno. Za boljšo predstavo si lahko pred bronhoskopijo ogledajo video posnetek poteka preiskave. Med samim posegom bolnika pomirijo z umirjenim pristopom in jasnimi navodili, kako ravnati ob določenih težavah. Zato je pri seznanjanju in poučevanju o preiskavah, zdravljenju in prognozi pomemben celoten zdravstveni tim.

 

Reševanje problema s področja ZN

Najprimernejša zdravstveno vzgojna metoda v sklopu psihične priprave na bronhoskopijo je voden razgovor z bolnikom. Pomembno je, da pacienta že na oddelku dobro pripravimo na poseg. Bolniki so zelo prestrašeni in jih je strah saj ne vedo kakšna je njihova diagnoza. Pomembna je tudi dobra komunikacija s pacientom, saj s tem zagotovimo boljše počutje in zmanjšamo strah. Prav tako je pomembna glasba, saj predvajanje glasbe med invazivnimi posegi ugodno vpliva na bolnikovo počutje. Zmanjšuje bolnikov strah in tesnobnost in izboljša njegovo sodelovanje med preiskavo ter prepreči možne zaplete med preiskavo in po njej.

Zelo pomembna je identifikacija pacienta ( vprašamo po imenu in priimku, ne smemo pa pozabiti na datum in letnico rojstva), ker drugače lahko po pomoti izvedemo napačno preiskavo in s tem lahko škodujemo pacientu. Za zmanjšanje strahu pred preiskavo je pomembno, da bolniku omogočimo informacije v avditivni in vizualni obliki. Pred posegom zdravstveno osebje razloži za kakšen poseg gre. Razložimo mu postopek, kakšni so lahko zapleti in kaj lahko pričakuje po opravljenem posegu. Dan pred preiskavo mu ponudimo pisno izjavo, da se strinja s posegom. Prav tako ga obvestimo, da ima možnost ogleda postopka bronhoskopije dan ali dva pred samim posegom ali na isti dan. Pred posegom bolnik 6 ur ne sme uživati hrane in tekočine in 24 ur pred preiskavo ne sme kaditi! Saj bi to lahko povzročalo težave pri samem posegu (bruhanje, kašljanje). Zdravila je dovoljeno vzeti po posvetu zdravnika (npr. zdravila, s katerimi bolnik zdravi povišan krvni tlak). Pred preiskavo je osebje bolnišnice dolžno obvestiti, če je bolnica noseča ali bi lahko bila.

[wp_ad_camp_1]

Med preiskavo bolnik ne sme govoriti ali imeti zobne proteze, diha lahko normalno. Pacienta pokrijemo, da zagotovimo zasebnost in s tem zmanjšamo nepotrebne neprijetnosti.

Zaradi anestezije bo  požiranje začasno moteno, zato eno do dve uri po preiskavi bolnik ne sme jesti ali piti, saj lahko hrana ali tekočina zaide v sapnik. Bolnišnične prostore bolnik zapusti šele po posvetu z zdravstvenim osebjem. Prav tako 24 ur po posegu ni priporočljivo voziti motornih vozil.

 

Kritično mnenje

Na praksi sem prvič srečala z bronhoskopijo, zato me je presenetilo, da so bolniki kljub ozaveščenosti tako prestrašeni in zaskrbljeni. Bilo mi je všeč, da bolniki lepo sodelujejo z izvajalci posega in poslušajo njihovo mnenje. Ugotovila sem tudi, da glasba zelo lepo vpliva na pacienta. Saj predvajanje glasbe med invazivnimi posegi ugodno vpliva na bolnikovo počutje in zmanjšuje strah. Menim, da je kljub dobri pripravi pacienta na preiskavo potrebna še kakšna spodbudna beseda, ki bi bolniku olajšala strah in omogočila lažje delo.

 

Literatura:

  • Klasinc M, Rozman M, Kisner N, Večerko Pernat S, Zdravstvena nega 3. Založba Pivec; Maribor: 2009: 24-7.
  • Duh, Štefan, Eržen, Damijan, Košnik, Martina, Primožič Petrinec, Marija, Triller, Nadja (2006). Vpliv glasbe med bronhoskopijo na bolnikovo počutje. Obzornik zdravstvene nege, letnik 40, številka 2, str. 71-74. URN:NBN:SI:DOC-LNRCOLNP Dostopno na: http://www.dlib.si
  • Opazovanje postopkov posega na endoskopiji na Kliniki Golnik

Zapiski s predavanj diagnostično terapevtskega programa

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja