DEFINICIJA PATRONAŽNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti.
NAŠTEJ VSAJ 5 SKUPIN PREBIVALCEV, KI SO UPRAVIČENI DO PREVENTIVNIH PATRONAŽNIH OBISKOV PO NAVODILIH ZA IVAJANJE PREVENTIVNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
– Starostniki osameli in ogroženi (2 obiska letno)
– Novorojenčki, dojenčki (3 obiski novorojenčka in še 3 dojenčka +2 dodatna obiska pri novorojenčkih slepih in slabovidnih mater)- Novorojenček je obravnavan do 28. dneva starosti, dojenček med 4-5, 7-8 ter 10-11mesecem.
– Ljudje s TBC (2 obiska letno)
– Kronični pacienti (2 obiska letno)
– Nosečnice (en obisk pri nosečnici)
– Otročnice (2 obiska pri otročnici)
3. KDO IMA NA VOLJO 2 OBISKA LETNO
Bolnik z aktivno TBC, bolnik z živčno- mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, multiplosklerozo, cerebralno paralizo, osebam z motnjami v razvoju, invalidnih ter osebah, ki so stare več kot 65 let in so osamele in socialno ogrožene.
4. KAKO JE ORGANIZIRANO PATRONAŽNO VARSTVO V RS IN TEMELJNA LETNICA
Do leta 1962 je bila monovalentna, od 1962 je polivalentna (ena medicinska sestra za vse). Patronažno varstvo deluje znotraj zdravstvenih domov kot samostojna služba in pod koncesijo. Nosilka je diplomirana ms.
5 NAŠTEJ KOMPONENTE PATRONAŽNEGA ZDRAVSTVE NEGE
– self-care; samooskrba
– preventivna zdravstvena nega
– ZN znotraj konteksta skupnosti
– kontinuirana zn
– kolaborativna zn
6. KAJ JE PROMOCIJA ZDRAVJA? OPIŠI NA PRIMERU- PREVENTIVNEM PATRONAŽNEM OBISKU DIABETIKA
Zdravstvene strategije se nanašajo na posameznikov življenjski slog, ki ima močan vpliv na njegovo zdravje. Edukacija temelji na programih kot so Opuščanje kajenja in so oblikovani z namenom spremeniti življenjski slog posameznika.
ZV o uravnoteženi prehrani, ZV o zadostnem gibanju, ZV o telesni higieni, ZV o rednem merjenju krvnega sladkorja, ZV o negi nog…..
7. OPIŠI KOLABORATIVNO ZN
Vključenje različnih terapevtov, strokovnjakov, tesno je povezana s kontinuirano ZN.
8. KAJ ZAJEMA PREVENTIVA BOLEZNI
Primarno, sekundarno in terciarno preventivo.
Primarna je preprečiti nastanek bolezni/ poškodbe.
Sekundarna je zgodnje odkrivanje bolezni ali nezmožnosti s poudarkom na aktivnostih za preprečevanje oz. zmanjševanje nezmožnosti.
Terciarna je pomoč po nastali bolezni oziroma poškodbi, da zaustavite stanje in preprečite napredovanje le te in omogočiti maksimalno kakovost življenja kljub bolezni oziroma poškodbi.
9.KAKŠNA MORA BITI PATRONAŽNA MS- vrline in urejenost
Občutek za zasebnost, komunikativnost, nevsiljivost, sposobnost poslušati, empatičnost, sposobnost poučevanja, prijaznost, veliko znanja.
UREJENOST- delo na terenu; udobno, športno, ne visokih pet, izpostavljenost okužbam, spodobno, estetsko oblačilo, pralnih materialov, dodatna zaščita, kratki nohti, speti lasje, brez nakita….
NA KRATKO OPIŠI OSNOVNO OPREMO PMS
Posebej dve torbi, ena za kurativne obiske in ena za preventivne obiske.
V njej pa: oprema za zaščito ms in pacienta, oprema za ugotavljanje stanja/ merjenje, oprema za izvajanje intervencij ZN, dokumentacija in dodatna oprema (aparat za merjenje PČja, otoskop…)
- 11. NORMATIVI DELA
Kadrovski normativ – 1650 prebivalcev, 650 družin / 1PMS.
KAKO DELIMO OBISKE
– Preventivni
– Kurativni
– Prve
– Ponovne
– Načrtovane
– Nenačrtovane
DEFINICIJA DRUŽINE, FUNKCIJE DRUŽINE
Je dvogeneracijska skupnost med katero so sorodstvene vezi.
FUNKCIJE: socializacija (primarna, sekundarna, terciarna), varstvo, čustvena podpora, reprodukcija, zagotavljanje mesta v družbi.
NAŠTEJ IN OPIŠI PREVENTIVNE NIVOJE KATERE SE UPORABLJA PRI KURATIVNEM OBISKU APLIKACIJE FRAGMINA
Primarna je preprečiti nastanek bolezni/ poškodbe.
Sekundarna je zgodnje odkrivanje bolezni ali nezmožnosti s poudarkom na aktivnostih za preprečevanje oz. zmanjševanje nezmožnosti.
Terciarna je pomoč po nastali bolezni oziroma poškodbi, da zaustavite stanje in preprečite napredovanje le te in omogočiti maksimalno kakovost življenja kljub bolezni oziroma poškodbi.
RAZVOJNA OBDOBJA V DRUŽINI
- obdobje novoporočencev: partnerja si želita ustvariti družino
- obdobje rojstva prvega otroka: sprememba odnosov med partnerjema, razvije se nov odnos mati-otrok, oče-otrok (pogosto je otrok prelomnica med partnerskimi odnosi )
- obdobja družine; šolarji (razgibano), mladostniki (išče odnose, vrednote, čustva, identiteto)
- obdobje oblikovanja nove družine (otroci zapuščajo družino-si ustvarjajo svojo)
- družina praznega gnezda (obdobje ostarele družine)
KAJ JE KOHABITACIJA
Kohabitacija je, ko dve osebi definiramo kot partnerja, če večinoma prebivata v skupnem gospodinjstvu,nista sklenila zakonske zveze drug z drugim in poročata, da je njuno medsebojno razmerje podobno zakonski zvezi.
KATERE TIPOLOGIJE DRUŽIN PREDLAGA OZN
Jedrne družine, razširjene družine, reorganizirane družine.
KAJ JE SKUPNOST
Skupina ljudi, organizirana za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. Je skupina ljudi, ki so med seboj povezani, med njimi so vzpostavljeni določeni odnosi in skupaj urejajo stvari, ki so v skupnem interesu.
SVIP- slovenska filozofija ZN
Spoštovanje, varnost, integriteta, počutje
ZORA
Zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu
SWOT
Prednosti, slabosti, izzivi, nevarnosti
2SVIT
Zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu
SLABOSTI OBSTOJEČE DOKUMENTACIJE
Ročno v predpisane dokumente, ki so zastareli in ne upoštevajo potreb in razvoj stroke, naslednji dan, računalniška obdelava podatkov samo za statistični in obračunski del.
KAJ JE TIM?
Delo skupine ljudi, v kateri vsak posameznik prispeva svoje strokovno znanje in je odgovoren za svoje delo, ki je usmerjeno k skupnemu cilju.
OPIŠI OBSTOJEČO REALIZACIJO PATR OBISKOV V RS
V letu 2007 je bilo opravljenih 80.4 % kurativnih obiskov in 19.6% preventivnih obiskov.
VLOGA PMS V PALIATIVI
– Paliativa
– Hospic
– Duhovne potrebe
– Podpora umirajočemu, sorodnikom, osebam, ki izvajajo oskrbo ali ZN umirajočega
– Bolečinski management
– Okolje umirajočega!
– v največji možni meri dostojanstva;
– ob upoštevanju kulturne pripadnosti;
– ob upoštevanju izbire kraja umiranja;
– ob ljudeh, ki jih sam izbere!
– brez bolečin in stisk;
– želje posameznika so prioritetne pri odločitvah
NAŠTEJ METODE DELA V DISPANZERJU
Reproduktivno ZV,ZV dojenčkov in otrok do dopolnjenega 6. leta starosti,ZV šolskih otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti, ZV študentov,zobozdravstveno varstvo otrok in mladine,ZV odraslih v dejavnosti splošne medicine,ZV športnikov,ZV za varovance obravnavane v PV.
SPLOŠNE NALOGE PREDŠOLSKEGA DISPANZERJA
skrbi za načrtno zmanjševanje obolevnosti in umrljivosti otrok ter po patronažni službi zdravstvenega doma odkriva škodljive pojave za zdravje otrok; poznavanje vsakega otroka na svojem področju (evidenca od rojstva dalje); spremljanje in analiza morbiditete; daje materam nasvete za pravilno nego, prehrano in ravnanje z otroki; izvaja protiepidemske ukrepe (cepljenje, sistematični pregledi); načrtno in aktivno po patronažni službi nadzoruje novorojene otroke, nedonošene, zdravstveno ogrožene, defektne in take, ki živijo v neugodnih socialnih razmerah; izvaja zdravstveno-prosvetne akcije med prebivalstvom, zlasti materami; vodi evidenco obolevnosti predšolskih otrok in predlaga pristojnim organom ukrepe za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti otrok; zdravi obolele otroke in jih po potrebi pošilja na specialno zdravljenje; spremljanje gibanja nalezljivih bolezni; spremljanje in analiza mortalitete; izvajanje preventivne dejavnost v otroških posvetovalnicah (skrb za pravilno rast in razvoj, zdravo prehrano, preprečevanje rahitisa, slabokrvnosti, cepljenje idr.); izvajanje sistematskih in kontrolnih pregledov;
Služba za zdravstveno varstvo otrok / Dispanzer za otroke sodeluje pri opravljanju zdravstvenega varstva v vrtcih. Delo opravlja tudi na terenu.
RAZLIKE MED DISPANZERJEM IN AMBULANTO
Dispanzerska metoda dela se bistveno razlikuje od načina dela v stiku z ambulantnimi pacienti.
Bistvena razlika je v pristopu k posamezniku, ki je zdravstvenega varstva potreben – ne samo s stališča klinične medicine, ampak je potrebno upoštevati tudi socialno medicinske okoliščine, ki vplivajo na bolezen, ali lahko nanjo vplivajo.
Posebno značilno je preventivno delo, za kar pa je potrebna poučenost o obolevanju prebivalstva in o rizičnih dejavnikih, ki so jim določene skupine prebivalstva bolj izpostavljene.
NAŠTEJ 3 SOCIALNE BOLEZNI
AIDS, spolne bolezni, narkomanija, alkoholizem, diabetes, bolezni srca in ožilja
GLAVNE ZNAČILNOSTI SOCIALNE BOLEZNI
Socialne bolezni so tiste, ki nastanejo kot posledica življenja in dejavnosti v družbi.
-so zelo razširjene ali pa se v kratkem času zelo razširijo,
-mogoče jih je preprečevati in zdraviti z družbenimi ukrepi,
-socialni dejavniki zelo vplivajo na začetek ali pa na potek bolezni,
-večajo umrljivost v produktivni dobi prebivalstva,
-v veliki meri povzročajo nesposobnost za delo ali za opravljanje vsakodnevne običajne aktivnosti,
-negativno vplivajo na potomstvo, ga slabijo in manjšajo naravni porast prebivalstva,
-večajo neproduktivne izdatke družbe in s tem zavirajo družbenoekonomski razvoj.
OGROŽENE SKUPINE ZA TBC
delavci, bolniki z AIDS-om in osebe okužene z virusom HIV, priseljenci z območij z višjo obolevnostjo za TBC, zdravstveno ogrožene osebe z drugimi obolenji : silikoza, stanje po resekciji želodca, kronična ledvična insuficienca, hematološka obolenja, bolniki, ki dolgo časa prejemajo kortikostroide, bolnik z neurejeno sladkorno boleznijo, osebe s fibroznimi lezijami po infekciji s TBC, socialno ogrožene skupine prebivalcev (begunci, brezdomci), kronični alkoholiki in uživalci drog, zdravstveno osebje zaposleno v ustanovah v katerih so obravnavani bolniki s TBC! Primer!, osebe zaposlene v DSO in zavodih za duševno in telesno manj razvite.
PATRONAŽA ERIKA P.
- 1. STARANJE
Za staranje je značilno razvijanje, dozorevanje. Vplivi bioloških, psihosocialnih in faktorjev okolja.
Fizične spremembe:
– pridobivanje na teži
– suha koža
– gube
– sivenje las, izpadanje las
– Funkcija vida ↓daljnovidnost
– Funkcija sluha ↓ predvsem visoke frekvence
– ↓ produkcija hormonov
– ↓kalcij – kosti, predvsem pred menopavzo
– ↓mišična masa
– ↑ utrujenost
Kognitivne in intelektualne sposobnosti se zelo malo spreminjajo v obdobju zgodnjega staranja, lahko se celo zveča motivacija za učenje. Razlika je v tem, da starejši rabi več časa, da osvoji določene vsebine. Torej sposobnost učenja ostaja enaka ob večji porabi časa za določeno vsebino.
Staranje je proces, ki se začne že ob rojstvu. Do tridesetega leta je to razvoj in zorenje, o 30 letu pa prihaja do sprememb, ki pomenijo počasno in normalno slabšanje Vseh organskih sistemov. Ta pojav imenujemo SENESENSA. Senesensa vpliva na to, da se poveča občutjivost za določena obolenja. To je zadnja stopnja v razvoju organizma.
DEFINICIJA PATRONAŽNEGA VARSTVA
Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti.
PODROČJE DELA (DELITEV PATRONAŽNE DEJAVNOSTI)
PZV se področje dela deli na:
– zdravstveno- socialno obravnavo posameznika, družine, skupnosti,
– zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu,
– zdravstveno nego bolnika na domu(Džananović, 2010).
4. AKTIVNOSTI PMS
– aktivnost na primarni, sekundarni in terciarni preventivi;
– aktivnost za ohranjanje, krepitev in povrnitev zdravja;
– negovanje bolnih in vključevanje svojcev in pomembnih drugih;
– sodelovanje v procesu zdravljenja in rehabilitacije.
- 5. KAJ JE PATRONAŽNA ZN
- 6. METODE DELA (NAŠTEJ)
- 7. OVIRE ZA USPEŠNO KOMUNIKACIJO
- 8. KAJ JE SPRETNOST POSLUŠANJA
- 9. CILJI PATRONAŽNE ZN
– Pomoč posamezniku, družinam in skupinam, da bodo dosegli fizično, duševno, emocialno, duhovno in socialno zdravje in dobro počutje v socialnem in ekonomskem okolju
– Ohranjanje, krepitev in razvijanje pozitivnega zdravja
– Pomoč pri izbiri načina življenja
– Razvijanje zdravega okolja in izboljšanje okolja
– Povečanje človekovega potenciala za samopomoč in samooskrbo
– Preventiva bolezni
– Preprečevanje, lajšanje ali zmanjšanje posledic bolezni in dejavnikov tveganja
– Zagotavljanje človekovih fizičnih, duševnih, duhovnih, kulturnih in socialnih potreb v času zdravja in bolezni, nezmožnosti in umiranju
BIOSOCIALNI MODEL JAVNEGA ZDRAVJA (NOTRANJI, ZUNANJI VIRI??)
3 RAZLIKE MED PRIMARNO IN SEKUNDARNO SKUPNOSTJO?
PRIMARNA SKUPNOST: Družina, sosedska skupnost, prijatelji, sodelavci. ZNAČILNOSTI: pristni medsebojni odnosi, nastajajo spontano, spontano komuniciranje, manjše skupine, skupinska dinamika in interakcija, vloge niso formalno določene ( vloga družinskih članov, sosedov idr. ).
SEKUNDARNA SKUPNOST: Delovne organizacije, društva, politične organizacije. ZNAČILNOSTI: posredni odnosi, nastajajo posledično zaradi interesov članov, cilji so vsem jasni in največkrat formalno določeni, obstajajo komunikacijske poti / pravila, večje skupine, formalna organizacija, delitev dela, vpis v članstvo, določene vloge!
DEFINICIJA ZDRAVSTVENE NEGE
NAŠTEJ KONCEPTE ZN PO V. HENDERSON
Zdravstvena nega, človek, okolje, zdravje.
MASLOWA TEORIJA POTREB
Motivacijska teorija Abrahama G. Maslowa nam pomaga razumeti B/V potrebe. Njegova teorija je usmerjena v naslednje potrebe:
– fiziološke potrebe: lakota, žeja, spanje, kisik, voda
– varnost: varovanje, zaščita pred nevarnostjo
– socialne potrebe: pripadnost, socialne aktivnosti, ljubezen, prijateljstvo
– samopodoba: samospoštovanje, status, identiteta
– samoaktualizacija: rast, osebni razvoj, samoizpopolnitev
TEORIJA D.OREM
model samooskrbe; posameznikova zmožnost, sposobnost in odgovornost izvajanja samooskrbe;
Posameznik za to potrebuje: znanje, pripravljenost, prizadevanje.
– Človeka obravnava celovito s fizičnega, psihičnega in socialnega vidika;
– D. Orem trdi, da se vsak človek razvija in ima sposobnost učenja, samo opazovanja;
– odrasli, zdravi ljudje so sposobni samooskrbe;
– otroci, starostniki, bolniki in invalidi potrebujejo 3različne stopnje pomoči, podpore pri samooskrbi;
– okolje kot pomemben dejavnik pri samooskrbi predstavlja družina, delovno mesto, soseska, družba,…kjer se lahko krepi zdravje in preprečuje bolezen;
– središče ZN je posameznik,v družini,v širši skupnosti;
– ZN obravnava posameznikovo potrebo po učenju / samo oskrbi;
– fizični, psihični in socialni vidik zdravja so neločljivo povezani;
– Zdrav človek lahko ohranja ravnotežje;
– Bolezen ali poškodba sta lahko vzrok porušenemu ravnotežju, takrat mora posameznik uporabiti rezervne sposobnosti.
– Če je posameznik sposoben zadovoljiti dodatne potrebe s svojimi sposobnostmi, se ravnotežje vzdržuje in intervencija medicinske sestre ni potrebna.
– kadar posameznik ne more skrbeti zase niti ob pomoči drugih, je nujna intervencija medicinske sestre, ki ponovno vzpostavi ravnotežje;
– model samooskrbe je usmerjen k razvijanju odgovornosti za lastno zdravje in podpiranju rizičnih skupin prebivalstva.
DELITEV ZN PO D. OREM
– Kompenzatorno ali popolno zdravstveno nego: varovanec ni sposoben izvajati samooskrbe pri osnovnih življenjskih aktivnostih.
– Delno kompenzatorno ZN: varovanec in MS sodelujeta v procesu ZN.
– Razvojno komponento: poudarja pomen učenja, vodenja, podpore varovancu pri razvijanju samooskrbe in preprečevanju bolezni.
KAKO ČLOVEK PRIDOBI ZNANJE/ ZMOŽNOST SAMOOSKRBE?
Učenje, motivacija, spretnost.
KAJ VPLIVA NA SAMOOSKRBO?
KAJ SO SCREENING TESTI?
ZORA – Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu
DORA – Državni program presejanja raka dojk
SVIT – Državni, populacijsko zasnovan, centralno voden program za zgodnje odkrivaje raka na debelem črevesu in danki
Cilji vseh treh so zgodnje odkrivanje ter s tem zmanjšanje obolevnosti ter umrljivosti.
WELNES/ PREVENTIVA RAZLIKA
Wellness; stil življenja s cilji doseganja fizičnega, duševnega, intelektualnega,duhovnega zdravja,vključujoč dobro počutje v okolju
KAJ JE PRIMARNA, SEKUNDARNA IN TERCIARNA PREVENTIVA
PRIMARNA: Preprečiti nastanek bolezni/ poškodbe. AKTIVNOSTI: Imunizacija, poučevanje osebne higiene, preventiva alkohol/ droge, okoljska preventiva, dodajanje fluoridov,prekinitev kajenja.
SEKUNDARNA: Zgodnje odkrivanje bolezni ali nezmožnosti s poudarkom na aktivnostih za preprečevanje oz. zmanjševanje nezmožnosti. AKTIVNOSTI: Ocena zdravstvenega stanje, razni screeningi- ZORA, DORA, SVIT, test duševnega razvoja ( ZDA), vid in sluh idr
TERCIARNA: Pomoč po nastali bolezni oziroma poškodbi, da zaustavite stanje in preprečite napredovanje le te in omogočiti maksimalno kakovost življenja kljub bolezni oziroma poškodbi. AKTIVNOSTI: poučevanje o spreminjanju življenjskega sloga, podporne skupine. Npr. za žrtve nasilja, za ZN na domu, fizioterapija po možganski kapi, vodenje pacienta s kronično boleznijo.
KAJ PACIENT PRIČAKUJE OD PMS?
Družina, ki se ji je popolnoma spremenilo življenje, struktura, komunikacija. Ljudje ne želijo PMS, ki je vsiljiva in izvaja kontrolo nad njimi. PMS naj bi poslušala pacienta, 24 ur dnevno 7 dni v tednu.
PACIENT PRIČAKUJE: adekvatno oskrbo kot v bolnišnici, informacije, fizično oskrbo hands on care giving , vodenje, ustrezno komunikacijo, poučevanje.
4KAJ JE CASE MANAGEMENT?
Načrtovanje, organiziranje, koordiniranje, delegiranje in vrednotenje ZN za paciente. Zagotavljanje kontinuitete, celostna obravnava.
NA OSNOVI ČESA SE LAHKO PMS ODLOČI ZA PREVENTIVNI OBISK
KAJ JE COMPLIANCA
To je stopnja sodelovanja pacienta pri zdravljenju in označuje dejansko jemanje zdravil v skladu z zdravnikovimi navodili oziroma z navodili za uporabo zdravil.
8. NORMATIV PMS – DNEVNI,ŠT.PREBIVALCEV.
6 obiskov dnevno, 1650 prebivalcev oz 515 družin.
KAJ OBSEGA ZAKONSKA PODLAGA ZA IZVAJANJE PREVENTIVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Test 1
Opišite definicijo patronažnega varstva
Obrazložite pojem polivalentno patronažno varstvo in kje se srečate z njim?
Naštejte komponente patronažne zdravstvene nege
Naštejte namene evidentiranja podatkov v patronažnem varstvu »Evalvacija, načrtovanje, vrednotenje«
Kaj je senesensa »staranje po 30. Letu«
Kaj je družina in naštejte vrste družin?
Naštejte pomanjkljivosti dokumentiranja v patronažnem varstvu! »zastarelo…«
Ste na preventivnem patronažnem obisku pri pacientu s tuberkulozo – Kje dobite nalog za obisk? »PMS ga mora sama poiskati«
Napišite eno negovalno diagnozo po PESu, postavite cilj ZN in nakažite intervencije zdravstvene nege za dosega cilja. »
Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri umirajočem pacientu?
Kaj je samooskrba in kaj vpliva na aktivnost samooskrbve?
Kaj je pravna podlaga za preventivni patronažni obisk pacienta na domu in do koliko oobisikov je opravičena otročnica v prvih šestih tednih po porodu in do koliko kasneje? »2 sta vsega skupaj…«
Opišite definicijo skupnosti
Obrazložite pojem monovalentno patronažno varstvo in kdaj je bilo značilno?
Kdo je lahko vodja Patronažnega varstva, obkrožite pravilne odgovora: dipl ms; višja MS; zdravnik; spec patronažne zdravstvene nege; socialni delavec; direktor zdravstvenega doma; nima vodje, ker je zanj značilna polivalentnost
Naštejte vloge vodja tima v patronažnem varstvu
Kaj je ageizem, iz katerih vrst poklicev izhajajo ageisti in zakaj?
Kako se PMS pripravi na prvi kurativni obisk?
Naštejte pomanjkljivosti dokumentiranja v patronažnem varstvu!
Ste na preventivnem patronažnem obisku pri novorjenčku. ;Kaj dobite nalog za obisk? ;Napišite en kolaborativni problem po PESu, postavite cilj ZN in nakažite intervencije zdravstvene nege za dosego cilja.
Kaj pacient pričakuje od medicinske sestre v patronažnem varstvu? »Strokovnost, obravnavan kot v bolnišnici, informacije…«
Kaj je Case management? »Oseba, ki usklajuje…«
Naštejte screening teste v Slovenskem prostoru.
Še možnost naključnih vprašanj:
Loči preventiven in kurativen obisk – lahko, da bo dala vpršaanje »Na kaj naj bo pozorna PMS s TBC – samo 3 alineje.«
Družino, skupnost znati; ta vprašanja
Značilnosti socialnih bolezni
Ageizem, senesensa
Imunost – nedotakljivost
Kaj je problem pri vnetju popka bolj – kolaborativnost ali kontinuiteta (kontinuiteta)
Kdaj umivamo, kdaj razkužujemo roke v patronaži?
Ali se je potrebno na hišni obisk najaviti – »treba se je…«