Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | idš




28 aprila, 2019



Inkontinenca pri starostniku

Inkontinenca je motnja v organizmu, ki ne ogroža življenja in se pogosteje pojavlja pri starejših osebah ženskega spola, a ne izključuje možnosti po čisto vsakem posamezniku. Po podatkih iz leta 2004, prizadene 8 % žensk in 3 % moških. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji 49,5 % žensk (15–30 % v ZDA), ki so stare več kot 65 let, tako hudo inkontinentnih, da potrebujejo zdravljenje. V reproduktivnem obdobju je inkontinentnih 5–15 % žensk. V domovih starejših občanov je inkontinentnih kar 57 % žensk (50 % v ZDA).

V številnih raziskavah je bilo dokazano, da se inkontinenca pogosteje pojavlja pri tistih ženskah, ki so starejše (v meni zaradi pomanjkanja estrogenov), ki so rodile otroke z večjo telesno težo, ki so večkrat rodile, ki so manj telesno aktivne, imajo ali so imele različna obolenja dihal, večje operativne posege v mali medenici ali pa so opravljale težko fizično delo (dvigovanje težkih fizičnih bremen). Dokazan je tudi vpliv čezmerne telesne teže in pa prirojena slabost vezivnega tkiva. Inkontinenca pri starostnikih povzroča večjo socialno izolacijo, saj se predvsem ti, ki imajo težave z inkontinenco, zaradi sramu in občutka, da imajo vonj po seču raje zadržujejo doma in se s tem osamijo. Preberi več…


28 julija, 2017



Krvna plazma

Krvna plazma je tekoča sestavina krvi, v kateri so suspendirane krvne celice. Plazma predstavlja največji delež krvi, namreč 55 volumskih odstotkov. Krvno plazmo, ki je očiščena dejavnikov strjevanja krvi (fibrina in drugih beljakovin), imenujemo serum. Krvna plazma vsebuje številne bistvene beljakovine, na primer fibrinogen, globuline, serumske albumine …

Krvna plazma ima videz sirotkaste tekočine.Je gostejša od vode, slanega okusa in ima nevtralni pH  (7,35-7,45). Povečini je sestavljena iz vode, plazemskih beljakovin in anorganskih elektrolitov. Predstavlja transportni medij za glukozo, lipide, aminokisline, hormone, končne presnovne produkte, ogljikov dioksid in kisik. Kapaciteta plazme za prenos kisika je sicer veliko manjša kot kapaciteta hemoglobina v rdečih krvničkah in le majhen del kisika je pri normalnem atmosferskem tlaku raztopljenega v plazmi. Delež raztopljenega kisika se bistveno poveča pri hiperbaričnih razmerah, na primer v hiperbarični komori. Plazma predstavlja skladišče in transportni medij dejavnikov strjevanja krvi. Beljakovinske sestavine plazme so odločilne pri vzdrževanju onkotskega tlaka krvi, ki omogoča, da serum ne zapusti žil. Preberi več…


28 julija, 2017



Hernija medvretenčne ploščice

Medvretenčna ploščica je zelo kompleksna struktura, ki leži med sosednjima vretencema. Sestavljena je iz dveh delov. Centralno leži poltekoče pulpozno jedro, ki ga obdaja koncentrično razporejen vezivni obroček. Zdrava medvretenčna ploščica je ključna za normalno biomehaniko hrbtenice. Deluje kot blažilec sil, ki delujejo na hrbtenico. Degenerativne spremembe medvretenčne ploščice se pojavijo prej, kot na drugih organih. Točnega vzroka še ne poznamo, najverjetneje je degeneracija celic medvretenčne ploščice posledica staranja, genetske nagnjenosti, zmanjšane prehrane medvretenčne ploščice in konstantnih dolgoletnih mehanskih obremenitev. Enake degenerativne spremembe se pri ženskah pojavljajo v povprečju desetletje kasneje kot pri moških.

Rešitev problema

Najpogostejši znak za hernijo medvretenčne ploščice v predelu ledvenokrižnične hrbtenice so bolečine, ki sevajo iz križa v eno spodnjo okončino, po poti, ki jo prizadeta živčna korenina oživčuje. Bolečino spremljajo tudi mravljinci ter sprememba zaznavanja v prizadetem področju. Po navadi so bolečine hujše pri kašljanju ali napenjanju. Lahko so tako intenzivne, da bolnika popolnoma onesposobijo in ga prisilijo v položaj, kjer so bolečine še znosne. Pri velikih hernijah je živčna korenina lahko poškodovana do te mere, da pride do zmanjšane moči v prizadeti mišični skupini, ali celo do popolne ohromelosti določene mišične skupine.

Preberi več…


28 julija, 2017



Torakalna drenaža

Drenaža je način odstranjevanja patoloških sekretov iz telesnih votlin, sklepnih špranj in iatrogeno nastalih sekretov (med operativnim posegom) (Klasinc, 2009).

Drenaže ločimo glede na namen in vrsto. Na namen se delita preventivna drenaža (kratkotrajno delovanje, ter je iz operativnih ran) in kurativna drenaža (zdravilna drenaža, iziranje rane – lavaža). Glede na vrsto pa se delijo na drenaže brez srka (odvečna tekočina teče navzodl, uporablja se pri abdomnih, urologiji, nevrologiji), drenaže s srkom (tekočina se izprazni s pomočjo vleka -srka) ter torakalno drenažo. Dreni se ločijo po oblikah (T-dren, v obliki cigarete) , po avtorju: Büllau drenaža ter po funkciji (dreni z aktivno drenažo – vlekom, ter drene brez vleka (prost pad). Za delovanje drenov potrebujemo dren, drenažno vrečko, stekleničko, cevi za povezavo ter nastavek – konekt (Klasinc, 2009). Preberi več…


1 marca, 2017



Obvladovanje bolečine pri pacientih z ledvičnimi kamni

Sečni kamni so bolezen, ki prizadene približno 5% prebivalstva. Gre za pogosto n resno patologijo, saj lahko vodi tudi v končno ledvično odpoved. Kamni so največkrat sestavljeni iz kalcijevih soli in v 80% vidni na RTG sliki abdomna, tako da diagnostika ni težavna. V klinični sliki najdemo hudo ledveno količno bolečino, ki lahko seva proti spolovilom in se ob spreminjanju položaja pacienta nič ne omili. V 95% se ob podpornem zdravljenju kamni samo izločijo, v ostalih primerih pa imamo na voljo zunajtelesno in znotraj telesno ultrazvočno drobljenje kamnov, endoskopske in klasične kirurške posege. Vodilni simptom je navadno količna bolečina, ki se začne nenadno z bolečino ledveno in se širi navzdol s potovanjem kamna. Bolečina je navadno enostranska. Pri kamnu v spodnjem delu sečevoda bolečina seva pri moških v testis in pri ženskah v velike labije. Bolečina je lahko zelo močna, pacient je bled in poten. Značilnost bolečine pri ledvični koliko je tudi, da je težko najti udoben položaj. Tipično so v seču prisotni eritrociti, prisotni so tudi levkociti in bakterije, ki nakazujejo na istočasno okužbo sečil (Krajnc, 2000).

Reševanje problema s področja ZN

Pri ugotavljanju potreb po zdravstveni negi najbolj izstopa nezmožnost obvladovanja akutne bolečine. Medicinska sestra deluje v skupini (timu) za obravnavo bolečine in je v soodvisni vlogi. Znanje o bolečini, ki ga ima medicinska sestra, pomen bolečine za pacienta ter celostna obravnava bolečine, so elementi od katerih je odvisna kakovost obravnave pacienta, ki trpi bolečino. Čeprav medicinske sestre nudimo veliko pacientu, je vseeno potrebno pri pacientu, ki trpi zaradi bolečine, aplicirati kombinacijo farmakoloških ali nefarmakoloških sredstev, ki jih predpiše zdravnik. Skrb medicinskih sester za paciente, ki trpijo bolečino je v prvi vrsti povezana s tistim, kar spada na področje zdravstvene nege in ne s predpisovanjem bolečinske terapije, čeprav jo seveda izvaja po naročilu zdravnika. Metoda dela za obravnavo bolečine je procesna (Ščavničar, 2004). Preberi več…


1 marca, 2017



Vodenje bilance tekočin na oddelku za intenzivno terapijo in nego

Bilanca tekočin je rezultat seštevka celotne zaužite tekočine, od katere odštejemo izločeno tekočino. K zaužitim tekočinam sodijo:

  • vse sprejete tekočine enteralno (per os, po NGS ali PEG)
  • intravenozno aplicirana tekočina (Rozman, 2006).

K izločenim tekočinam sodijo:

  • izločen seč (diureza),
  • izločki drenaž,
  • izbruhane mase,
  • driska
  • tekočina, izločena z dihanjem in skozi kožo (normalno izgubi človek z dihanjem in potenjem od 700 do 1000 ml tekočine v 24 urah).

Bilanco tekočin vpisujemo v negovalno dokumentacijo (Rozman, 2006).

Voda je za človeka nujno potrebna, saj brez nje ne moremo dolgo preživeti. Naloge vode so naslednje: gradi telo, je topilo, omogoča osmotski tlak, je transportno sredstvo in uravnava telesno temperaturo (Požar, 2003). Preberi več…


1 februarja, 2017



Akutni koronarni sindrom

Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronam° boleznijo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja imamo v Sloveniji letno okoli 4000 bolnikov z AKS (Noč et al., 2009, str. 5).

Večina motenj srčnega ritma, ki lahko ogrožajo bolnikovo življenje, nastaja zaradi koronarne bolezni v sklopu AKS. Zaradi tega je pomembno, da pravočasno ugotovimo AKS in pravilno ukrepamo v primem zapletov (Nolan et al., 2006, str. 13).

Natančna anamneza je prvi korak pri ugotavljanju AKS. Bolnik ima močno bolečino za prsnico, praviloma je prizadet, poten, ima pospešen srčni utrip. Pogosto imajo motnje srčnega ritma, znižan krvni tlak in dispnoične težave ter pljučni zastoj. AKS nima tipične klinične slike, večinoma se kaže kot srčno popuščanje, kardiogeni šok ali tahilcardne in bradikardne motnje srčnega ritma. Klinični pregled ima omejeno vrednost pri diagnosticiranju AKS. Še najbolj nam pomaga pri ugotavljanju bolečin, ki niso srčnega izvora in so lokalizirane, zbadajoče, vendar lahko imajo splošne znake — potenje, tahikardijo, bruhanje in podobno, ki pogosto spremljajo tudi AKS. Za AKS so značilne še naslednje težave: pekoč občutek tiščanja ali huda, topa bolečina za prsnico z izžarevanjem v ramena in roke, lahko tudi v vrat ali trebuh, redkeje v hrbet med lopatici, slabost, bruhanje, potenje, začetek bolečine med mirovanjem, zelo redko med telesno obremenitvijo. Bolečina je neodvisna od dihanja, kašljanja, položaja telesa in pritiska na prsni koš, vztraja več kot pol ure in po nitroglicerinu ne popusti (ibid., str. 13). Preberi več…