Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | idš




21 januarja, 2016



Aktivnost izražanja potreb pri hospitaliziranih pacientih

Virginija Henderson je v svoji teoriji definirala zdravstveno nego, medicinsko sestro, življenjske aktivnosti, odnos medicinska sestra zdravnik in mesto medicinske sestre v zdravstvenem timu. Zdravstvena nega je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom in njegovo družino v času njegove bolezni. Medicinska sestra je strokovnjak na svojem področju. Ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, jo načrtuje, izvaja in vrednoti. Je tudi članica širšega zdravstvenega tima, ki sodeluje pri diagnostično-terapevtskem programu, katerega je pobudnik zdravnik. Zdravstveno nego izvaja pri vseh ljudeh, v vseh obdobjih od spočetja preko obdobja bolezni in zdravja vse do smrti.

Bolezen prizadene bolnikovo delovno sposobnost in s tem preprečuje zadovoljevanje njegovih psiholoških in socialnih potreb. Delo, v kakršnikoli obliki že, je včasih tisto zadnje, kar bolnika povezuje z okoljem. Vendar bolniku delo ne pomeni samo vir zaslužka, ampak tudi samopotrditev in ohranjanje socialne mreže. Rehabilitacija bolnika je povezana z vsemi fazami zdravstvene nege in program zanjo je treba narediti takoj, ko bolnik zboli in pride na oddelek. Preberi več…


21 januarja, 2016



Aids in transfuzija

HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa. Spada v družino retrovirusov; njegov genom je namreč zapisan v RNK. Po okužbi vgradi virus svoj genetski kod v gostiteljevo dednino, zato popolna ozdravitev ni mogoča. Aids se običajno razvije po več letih inkubacijske dobe. Okuženost s HIV je dosegla že razsežnosti pandemije. Do januarja 2006 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi okužbe s tem virusom umrlo že več kot 25 milijonov ljudi. Prvič je bil virus odkrit 1. decembra 1981.

Vsaka enota krvodajalčeve krvi se pregleda na prisotnost virusov, prenosljivih s krvjo. Okuženo kri se uniči. V zelo zgodnjem obdobju okuženosti z virusom HIV laboratorijskih znakov okužbe ne zaznamo dovolj zgodaj. Od trenutka okužbe do pozitivnih izsledkov testiranja krvi lahko preteče več časa, izjemoma tudi leto dni, zato obstaja tveganje za prenos krvi s transfuzijo, ki se še ne kaže.  Verjetnost za prenos okužbe s HIV preko transfuzije v Sloveniji ocenjujejo na en primer v 20 letih, vendar potrjenega primera od leta 1986 še ni bilo. (Zavod RS za transf. med., 2007)

REŠEVANJE PROBLEMA

Bolniki in javnost pričakujejo preskrbo z varno krvjo, zato tudi spoštujejo vsa prizadevanja in uvedbo ukrepov za zmanjševanje tveganja. Eden glavnih ukrepov za doseganje čim večje varnosti preskrbe s krvjo je t. i. presejalno testiranje odvzetih enot krvi za transfuzijo. Preberi več…


21 januarja, 2016



Agresivnost pri starostniku z duševno motnjo vzroki in intervencije

Agresivna nevarnost duševno bolnih oseb ni tolikšna kot si ponavadi predstavljamo, vendar pa je z njo potrebno računati. Kdaj in kako bo bolnik agresivno reagiral je odvisno od njegove osebne strukture, od narave bolezenskih motenj in seveda tudi od zunanjih obremenitev, ter pretresov, ki lahko takšno vedenje tudi izzovejo. Nasilnost je primarno urgentno psihiatrično stanje. Agresija je emocija, ki ji je potrebna nameniti veliko pozornosti zaradi njene potencialne destruktivnosti. Najbolj rizična skupina v nasilnosti je: moški spol, starost, samski stan in socialna izolacija, zloraba alkohola in predhodni poskusi samomora. Antisocialna osebnostna motnja je najpogosteje povezana z nasilnim vedenjem. Nasilni ali potencialno nasilni bolniki lahko sprožijo strah, kar vodi v uporabo medikamentozne terapije, še preden je bil bolnik ustrezno diagnostično ocenjen. Preberi več…


21 januarja, 2016



Agresivnost pri starostniku z duševno motnjo

Demenca predstavlja značilen upad sposobnosti mišljenja, spomina, govora, učenja, presoje, zmanjšana je sposobnost orientacije. Spremljajo jo tudi nekatere osebnostne spremembe. Praviloma se bolezen začne neopazno ter postopoma napreduje, lahko pa je njen začetek nenaden. Demenca je lahko posledica različnih bolezni. Ena najpogostejših vrst demence je Alcheimerjeva demenca.

Poleg tipičnih težav, ki se pojavljajo pri stanovalcih z demenco, se kar v 80% pojavljajo tudi vedenjske spremembe. Poleg tavanja, družbeno nespremenljivega vedenja ter motenj dnevnega ritma se lahko pojavita tudi vznemirjenost in nasilnost, ki se kažeta kot nenaden, pretiran čustveni ali telesni odziv na čisto nedolžne sprožitelje (Ličen et al., 2010). Preberi več…