Oznaka: idš

Aplikacija antibiotika

Antibiotik je kemijska spojina, ki povzroča smrt mikroorganizmov, kot so bakterije, glive in praživali oziroma zavira njihovo rast. Ločimo jih na antibiotike širokega spektra in antibiotike ozkega spektra. Prvi delujejo na mnogo različnih mikroorganizmov, drugi pa specifično na eno vrsto. Čeprav se antibiotiki uporabljajo že desetletja, večinoma preventivno in nepotrebno, pa se izkazujejo predpisani antibiotiki za večjo težavo kot nekateri mikroorganizmi. S prekomerno uporabo antibiotikov namreč mikroorganizmi razvijejo imunost in jih je tako še težje odstraniti.

PRIPRAVA ANTIBIOTIKOV: 

Pomembno je, da se najprej seznanimo z zdravnikovim naročilom. Po izbiri pravega zdravila preverimo rok uporabe. Prebrati moramo navodila in ugotoviti kakšne stranske učinke ima lahko antibiotik, katere so indikacije in kontraindikacije ter kako se ga pripravi. Večinoma se antibiotike razredči s fiziološko raztopino in se ga aplicira v obliki infuzije. Zdravilo VEDNO aplicira oseba, ki je to zdravilo tudi pripravila! Ko pridemo do pacienta, moramo le-tega informirati o zdravilu in možnih stranskih učinkih. Antibiotik v obliki infuzije nastavimo pacientu na I.V. kanal. Ne smemo pozabiti dokumentirati aplikacije. Preberi več o Aplikacija antibiotika

Varovanec z demenco v družini

KAJ JE DEMENCA IN KAKO NASTOPI?

Sama demenca je poznana že 2000 let in prav tako tudi njene težave

Demenca je skupek bolezenskih znakov kateri vključujejo motnje mnogih višjih možganjskih funkcij kot so: Spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja ali presoje

 Motnje motijo delovno in socialno uspešnost

 S staranjem se pogostost demence povečuje

 Najpogostejša je Alzhaimerjeva bolezen katera je tudi najpogostejši vzrok demence

 Zanjo še ni na voljo uspešnega zdravila, ki bi zaustavilo samo bolezen

 Pogoste so tudi demence zaradi motenj v pretoku krvi (kapi)

POTEK DEMENCE:

 Pogosto odvisen od vrste bolezni

 Lahko so prikriti začetni znaki, lahko pa so zelo vidni Preberi več o Varovanec z demenco v družini

Aplikacija zdravil

PROBLEM: NEPRAVILNI POSTOPEK RAZDELJEVANJA ZDRAVIL

Za bolnike je izredno pomembno, da medicinske sestre poznajo pravila za dajanje zdravil, s tem preprečijo, da bi prišlo do usodne napake – zamenjave zdravil ali napačnega dajanja. Zelo pomembno je tudi , da poznajo stranske učinke zdravil ter kako ob pojavu le-teh reagirati. Medicinska sestra se z zdravili ter dajanjem srečuje vsak dan. Pri tem je pomembno, da je natančna ter se drži vseh pravil – 6P, in sicer: pravi bolnik, pravo zdravilo, pravilen odmerek, pravilen način, pravi čas in pravilno dokumentiranje.

Zdravljenje z zdravili je bila v preteklosti predvsem domena zdravnikov, danes pa postaja ta proces vse bolj timski, saj so vanj vključeni zdravniki, medicinske sestre in klinični farmacevti. Nejasnost glede pristojnosti in vloge kliničnega farmacevta so bile v preteklosti razlog za nerazumevanje njegove vloge pri zdravljenju bolnikov(Maruša Ahačič, 2012).

Preberi več o Aplikacija zdravil

Anafilaksija – zdravljenje in ukrepi

Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča, generalizirana ali sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po vstopu alergena v telo in katere del so simptomi in znaki prizadetosti dihal in srčno-žilnega sistema, koža. Prizadetih je več organskih sistemov. Pri večini pacientov so prisotne spremembe na koži in sluznicah (srbečica, urtikarija in angioedem).

Dramatični simptomi se razvijejo v nekaj minutah do 2 uri po stiku z alergenom. Preberi več o Anafilaksija – zdravljenje in ukrepi

Anafilaksija

Anafilaksa: Anafilaksija je težka preobčutljivostna reakcija, ki zajame več področij – organov v telesu. Sprožijo jo (zelo hitro po vstopu v telo) nekatera zdravila, hranila, piki žuželk in druge snovi biološkega porekla. Anafilaksija zaradi pikov žuželk ogroža do 5 % prebivalcev, zaradi hrane pa 2-3 % prebivalcev. Anafilaksija zaradi zdravil se pojavlja v težji obliki pri cca 1 % zdravljenih, vendar je alergijskih reakcij lažjih stopenj precej več.

Klinična slika: Simptomi se začno pojavljati nekaj minut po izpostavitvi antigenu, najbolj so izraženi po 30 do 60 minutah in trajajo nekaj ur. Intenziteta je odvisna tudi od količine in načina vstopa antigena v telo. Pri nekaterih bolnikih se 8 do 24 ur po izpostavitvi pojavi ponoven zagon anafilakse, zato je bolnike s hudo obliko kljub uspehu zdravljenja smiselno sprejeti v bolnišnico in opazovati vsaj 24 ur. Klinično sliko glede na izraženost simptomov razdelimo v štiri stopnje. Razdelitev je pomembna, ker različne stopnje različno zdravimo. Preberi več o Anafilaksija

Alergološko testiranje

Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzroči različne alergijske bolezni. Snovi, na katere so bolniki lahko preobčutljivi, imenujemo alergeni. Da se bolezen razvije, mora biti alergična oseba izpostavljena točno tisti snovi, za katero je alergična. Dejansko sploh ne pride do bolezni, če se alergična oseba lahko povsem izogne alergenu (Klinika Golnik, bl.).

V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves čas naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 % populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. Zahodni življenjski slog je največji dejavnik tveganja za razvoj alergijskega obolenja. V alergologiji se pogosto uporablja izraz atopija, ki pomeni nagnjenost osebe k razvoju alergijskih bolezni. Ta nagnjenost je povezana predvsem z dednostjo. Če je eden od staršev atopik, je 30 % verjetnost, da bo atopik tudi otrok. V primeru, da sta atopika oba starša, pa verjetnost naraste na 60 % (Klinika Golnik, bl.) Preberi več o Alergološko testiranje

Vloga medicinske sestre pri alergijski reakcijah

Alergija je prekomeren odziv našega imunskega sistema na nek sicer neškodljiv dražljaj iz okolja. Tak dražljaj imenujemo alergen, kar je pravzaprav širši pojem za različne dejavnike. Med najpogostejše alergene prištevamo cvetni prah, živalsko dlako, pršice, nekatere vrste hrane (jagode, kivi, arašidi, soja, mleko …), različne kovine, pike žuželk ipd. Naše telo lahko pride v stik z alergeni preko kože, dihal, sluznic ali prebavil in ob tem se v njem prične burna reakcija, v kateri sodelujejo prekomerno aktivne celice imunskega sistema. Pri alergijskem odzivu se iz njih sprošča histamin, ki je povzročitelj vnetnih reakcij in je tako neposredno odgovoren za vse znake alergije (Cafuta, 2010).

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri alergijski reakcijah