Vloga medicinske sestre pri bolniku z multiplosklerozo

Naraščanje število oseb, prizadetih s posledicami nevroloških bolezni, je ena od negativnih strani naše
civilizacije.

Z ene strani ekološki problemi in neprimeren način življenja, z druge strani pa dosežki civilizacije
in modernizacija medicinske znanosti podaljšujejo življenjsko dobo in povzročajo povečanje števila trajno
prizadetih oseb. Po podatkih WHO so nevrološke bolezni kot vzrok smrti na enem izmed zadnjih mest, na
tretjem pa med vzroki, ki omejujejo fizično aktivnost.

Njihov kronični potek povzroča, da pri veliki večini
primerov rehabilitacija in zdravljenje morata potekati nekaj mesecev, let, in celo življenje. Živčna ali mišična
prizadetost priklene bolnika na posteljo, pogosto ima bolečine, retenco urina ali inkontinenco, ne more
govoriti, požirati hrane in tekočine. Na prvi pogled je manj opazna, zato pa za svojce tem bolj boleča
duševna spremenjenost bolnika. Preberi več o Vloga medicinske sestre pri bolniku z multiplosklerozo

Multipla skleroza

multipla-sklerozaSCLEROSIS MULTIPLEX- multipla skleroza oz. ENCEPHALOMYELITIS DISSEMINATA

Je kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrološka bolezen, pri kateri gre za propad mielina. Prizadene predvsem mlade ljudi oz. ljudi v zrelih letih. Za njen nastanek so odgovorni avtoimunski mehanizmi.
Za MS zbolevajo pretežno mladi ljudje, bele rase, ženske pogosteje od moških.

Za bolezen so značilni: potek v zagonih, redkeje kronično progresiven; plaki oz. vnetna žarišča v beli masi osrednjega živčevja (možgani, hrbtenjača, vidni živec), v katerih so območja demielinizacije (razpad mielina) z različno stopnjo sekundarne degeneracije aksona; anatomska in časovna diseminacija lezij, kar pomeni, da se posamezni plaki javljajo na različnih mestih in da so različne starosti.
Preberi več o Multipla skleroza