Vprašanja in odgovori Mikrobiologija

sepsa1. Kemotaksa – usmerjeno gibanje bakterij.

2. CFU – colonie forming unit – število bakterij ki so na gojišču sposobne narediti kolonijo

3. Kaj pomeni patogenost – sposobnost povzročiti bolezen.

4. Asimptomatičnost – ni znakov okužbe

5. 6 načinov prenosa: aerogeni, roke, spolni prenos, fekalno oralni, z vektorjem, hrana, predmeti

6. Prenos:- horizontalen,med osebki iste vrste

– vertikalen;s staršev na potomce – toksoplazma

7. Bakterijski toksini, mehanizem delovanja – so eksotoksini – beljakovine, ki jih izločajo žive bakterije. Endotoksini – LPS bakterijske stene, po odmrtju bakterije. Nastopi lahko sepsa in smrt.


Mehanizem delovanja: preprečevanje sinteze beljakovin, poškodovanje citoplazemske membrane, oviranja prenosa živčnega vzburjenja v sinapsah, delujejo kot superantigeni

8. Kako deluje davični toksin? Sproži tvorbo specifičnih proti teles, veže se na receptorje za toksin, ki ga imajo vse evkariontske celice, toksin ustavi sintezo beljakovin in povzroči nekrozo celice

9. Kaj je bakteriemija – prisotnost bakterij v krvi. Prehodna 5 – 15 minut, občasna – intermitentna, stalna – kontinuirana. Občasna in stalna lahko vodita v sepso

10. Kakšni so znaki sepse: sprememba telesne temperature: <36oC, naraščanje >38oC z mrzlico, pospešeno dihanje (>20 /min), pospešen utrip (>90 /min), slabo počutje, zmedenost, ¯ diureza, neznačilni laboratorijski izvidi

11. Kaj je to SIRS – sindrom sistemskega vnetnega odziva, znaki povsem podobni septičnim brez dokazane okužbe. Vzrok je ishemija, obsežne okvare tkiv , pankreatitis

12. Povzročitelji sepse: bakterije: E. coli, Stafilococcus aureus, pnevmokok, številne druge G+ in G- bakterije, Pseudomonas aeruginosa, koagulaza negativni stafilokoki. Glive: C. albicans, druge kandide

13. Kaj povzroča akutni gnojni meningitis. Piogene bakterije s kapsulo. Neisseria meningitidis, Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae tip B

14. Kaj je influenca – gripa

15. Haemophilus influenzae – bakterije

16. Naštej nekaj virusov, ki povzročajo bolezni zgornjih dihal: rinovirusi, adenovirusi, RSV (sincicijski), virus influence in v. parainfluence, koronavirusi, enterovirusi, CMV (citomegalovirus.)

17. Naštej nekaj dejavnikov nespecifične imunosti: fizikalna pregrada – koža in sluznice;

fiziološki dejavniki –  HCl v želodcu, migetalke respiratornega epitela, naprestano spiranje z urinom, nanasičene MK in soli na koži, lizocim – solze, slina, črevesni sok, komenzalna flora, vnetje in fagocitoza, nespecifične antimikrobne snovi, komplementni sistem

18. Kateri so limfatični organi: bezgavke, tonzile, priželjc – timus, vranica, jetra, tanko črevo, kostni mozeg, slepič

19. Limfocit T – prepoznavanje tujih molekul na lastnih celicah (citotoksični limfociti T in celice T pomagalke), nosilci celične imunosti

19. Kaj se dogaja ob vnetju: poveča se prekrvavljenost tkiva, prehod makromolekul iz žil v tkivo, kopičenje obrambnih celic in njihova aktivacija, ¯ pH, aktivacija proteinov komplementbega sistema, pordelost, oteklina, bolečina

20. Citokini – topne proteinske signalne molekule imunskih celic – nevtrofilcev, makrofagov, celic T pomagalk, citotoksičnih limfocitov T, limfocitov B, celic NK

21. Makrofag – skupina fagocitov so celice imunskega sistema. Služijo odstranjevanju mikroorganizmov s fagocitozo in so antigen predstavljajoče celice – kar pomeni da v bezgavkah in v vranici sprožijo aktivacijo celic pridobljenega imunskega odziva, ki makrofagom dajo povratno informacijo za uničenje zaznanega povzročitelja

22. Bazofilci: najmanjši izmed granulocitov, v krvi jih je zelo malo, funkcija je preprečevanje strjevanja krvi – sproščajo heparin, in sproščanje histamina pri vnetnih reakcijah. Krvnih ne smemo zamenjati s tkivnimi – mastociti, ki so v limfatičnem tkivu, sluznicah in kostnem mozgu

23. Kaj  je značilnost pridobljenega imunskega sistema: pojavi se z zakasnitvijo nekaj dni do tednov, imunski spomin, zmožnost razlikovanja med svojim in tujim, po ponovnem vdoru enakega tujka hitrejši in močnejši imunski odziv

24. Značilnosti protiteles IgG – prehajajo skozi placento

25. Kaj je struktura IgM –  sestojijo iz 5 enot IgG – imajo 10 vezišč za Ag; ne prehajajo skozi placento, tvorijo se v plodu

26. Protitelesa IgA – sluznična onemogočajo prehod skozi sluznico, lahko tudi serumska

28. Primarni in sekundarni odziv: primarni odziv  samo IgM, ki eksponencialno naraščajo, po določenem času upadejo, IgG šele začnejo nastajati. Pri sekundarnem imunskem odzivu, pa burno reagirajo IgG – zadostuje že manjši odmerek Ag, IgM zelo malo narastejo in nimajo pomembnejšega vpliva

29. Kaj je plazmatka: je spominska celica, je diferenciran limfocit B, odgovorna je za tvorjenje protiteles, umakne se v kostni mozeg, kjer še dalj časa s pomočjo celic kostnega mozga preživijo in  dobivajo signale za tvorjenje protiteles

30. Tipi reakcij: 4 tipi reakcij: 1 – takojšnji, 2 – citotoksični, 3 – imunski kompleksi, 4 – celična preobčutljivost

31. Zavrnitev presadka, kateri tip reakcije je: je četrti tip – celična preobčutljivost

32. Nastanek okužbe

Vdor in razmnoževanje mikrobov v telesu,okvara tkiv in organov

33. Kaj je konatalna okužba – okužba ob porodu

34. Cilji cepljenja: izkoreninjenje (eradikacija), odstranitev (eliminacija) in obvladovanje (zbolevnosti in umrljivosti) nalezljivih bolezni

35. Kaj je eliminacija: je odstranitev nalezljive bolezni

36. Kaj je kolektivna imunost: je 90 – 95 % precepljenost

37. Stalna flora kože: koagulaza negativni stafilokoki – S. epidermis; anaerobni in aerobni difteroidi, mikrokoki, aerobni sporogeni bacili, najserije, a- hemolitični streptokoki, propionibakterije, peptostreptokoki, enterokoki, glive kvasovke in nepatogene mikobakterije

38. Kaj je folikulitis: gnojno vnetje lasnih mešičkov, povzročajo ga stafilokoki

39. Kaj je impetigo: okužba povrhnjice kože. Pvzročajo stafilokoki in streptokoki

40. značilnosti celične membrane G negativnih bakterij

Citoplazemska membrana, nato tanek sloj peptidoglikana, nato še zunanja membrana iz fosfolipidov. Zaradi tankega sloja peptidoglikana lahko pri barvanju po Gramu z alkoholom estrahiramo netopen jodov kompleks, ki ga pri G+ne moremo saj jih alkohol dehidrira in zapre pore v debelem sloju peptidoglkana ter jih tako obarva modro vijolično

41. naštej načine sterilizacije in jih opiši

Sterilizacija s suhim zrakom, v suhih sterilizatorjih, kjer segrejemo zrak na 200oC. uporabno za termostabilne materiale – steklo, kovina. Čas in temperatura sterilizacije: 30 minut pri 180oC, 2h pri 160oC, 1,5h pri 170oC, zrak mora priti z vseh strani

Sterilizacija z vlažnim segrevanjem: z vodno paro pod pritiskom – avtoklaviranje. Voda se uparja pri 100oC, pod pritiskom pa se temperatura pare poveča. Lahko avtoklaviramo vse predmete in snovi, razen tistih ki vsebujejo maščobe. Čas avtoklaviranja  pri 121oC – 123oC in povečanem tlaku je 20 – 30 minut, pri temperaturi 134oC pa je potreben čas 5 minut

Sterilizacija s sevanjem – uporaba ionizirajočih sevanj – gama žarkov, ki jih oddajajo radioaktivni izotopi. Ne pride v poštev bolnišnicah

Sterilizacija z etilenoksidom, ki je mikrobiciden za vse mikroorganizme. Uporaba za termo labilne materiale. Uspešnost je odvisna od koncentracije EO, tempreature in relativne vlage. Idealni pogoji so 55oC, 30% vlažnost, čas je odvisen od konc EO in se začne meriti, ko dosežejo določeni sterilizacijski parametri svojo vrednost.


Sterilizacija s plazmo – sterilizacija s pomočjo pare vodikovega peroksida, ki zaradi električne napetosti dobi konsistenco plazme. Sterilizira se pri nizkih temperaturah – 45oC – 50oC v suhem okolju, čas je 45 ali 72 minut. Za predmete občutljive na vlago in toploto

Filtracija – tekočine, ne odstrani virusov.


42. Kontrole sterilizacije:

Fizikalna (vsak dan) nadzor tem, vlage časa, termometri, manometri, ure

Firzikalno – kemična – kontrola Bowie – Dickov test (plast papirja, v sredini je test ki ob uspešni sterilizaciji spremeni barvo)

Kemična – vsak dan – trakovi ki spremenijo barvo

Biološka kontrola –  1x mesečno, vsakič ob sterilizaciji implantatov, spore Bacillus stearothermophilus

43. Kaj veš o povzročiteljih hepatitisa

Povzročitelji so virusi, povzročajo degeneracijo jetrnega parenhima.

Hepatitis B povzroča hepadnavirus, ki je DNK virus ima ovojnico. Povzroča akutni in kronični hepatitis, trajno klicenoštvo in hepatocelularni karcinom. Možno je cepljenje.

Hepatitis D – neuvrščen  RNK virus , defekten satelitni virus, vedno ob VHB.

Hepatitis C – majhen RNK virus, edini poznan član hepatičnih virusov v družini flavivirusov. Parenteralna okužba – kri, spolni prenos, vertikalni prenos. Lahko brez znakov, ali pa kronični hepatitis, ciroza, lahko tudi hapatocelularni karcinom ali končna odpoved jeter – transplantacija.

Poznani  so še drugi virusi hepatitisa A, E,G

44. Kaj veš o stafilokokih

So G+ koki v grozdastih skupkih, pri barvanju po Gramu se obarvajo modro vijolično. So enostavne bakterije – v in vitro sistemu nimajo posebnih zahtev zato dobro živijo na agarju. So rezistenčni in delajo ozek pas hemolize na agarju. Izdelujejo toksine in encime – katalaza, koagulaza, eksotoksini in enterotoksini. Značilni predstavnik je Staphilococcus aureus – povzroča različna obolenja – furunkel, akne, pooperativne okužbe ran, osteomielitis, meningitis. MRSA je na meticilin rezistenten S. aureus – kljub antibiotikom tvori peptidoglikan

45. okužbe z bičkarji, naštej in opiši vsaj dva

Trichomonas vaginalis – živi v vagini, sečnici, mehurju in prostati. Hruškaste oblike s 5 bički, ne dela cist, spolni prenos.

Giardia lamblia – najpogostejši parazitarni vzrok driske, v dveh oblikah: vegetativna – trofozoit (duodenalni sok) in infektivna oblika – cista, ki je zelo odporna (v fecesu). Okužbe je fekalno oralna, neposredno ali posredno – okuženi predmeti, brisačami, rokami. Pomemben prenos je s kontaminirano pitno vodo, živili ali vodo v bazenih, tudi pes in mačka. Za okužbo zadošča že 10 – 100 cist.

46. Površinske mikoze in vse o povzročiteljih

Glive ki povzročajo povrhnje mikoze so dermatofiti – so nitaste glive, parazitirajo na koži, na površini, v roževinasti plasti kože in v kožnih tvorbah – dlake, lasje nohti. Glede na mesto na telesu, kjer se pojavijo jih poimenujemo: Tinea corporis, tinea capitis, tinea pedis… isti povzročitelj se lahko pojavi na različnih mestih. Prenašajo se z direktnim stikom z okuženega človeka ali živali, lahko tudi s sporami iz zemlje. Poznamo tri rodove ki povzročajo dermatofitozo: microsporum – povzročajo mikrosporijo, vektor so mačke, okuži kožo in lase

Trichophyton – povzroča trihofitijo, okuži nohte, kožo in lase; Epidermophyton – povzroča epidermofitijo, okuži samo neporasle dele kože in nohte, rezervoar je bolnik.

47. Gliste

Velike so od nekaj milimetrov do več cm. Spola imajo ločena. Samice odlagajo jajčeca nekatere vrste pa kotijo žive ličinke.

Podančica 5 – 10 mm velika, razmnožujejo se z jajčeci, ki so infektivna saj je v njih zrela ličinka.


Bičeglavec glava stanjšana, zadnji del je zadebeljen, samica 3-5 cm, samec manjši, leže jajčeca.


Navadna človeška glista – askarida ima šiljasto telo, spola sta ločena, samica tudi do 30 cm, samec manjši. Leže jajčeca ki so nezrela in dozorijo šele v okolju.


Lasnica – trihinela je živorodna, v tkivo odlaga žive ličinke. Samica meri 4mm, samec manjši, ličinke do 1mm – najdemo jih v mišicah, kjer so spiralno zavite.

48. Zgradba trakulje

Trakulje imajo glavo s prisesnimi ponvicami, lahko je enojen ali dvojen obroč kaveljčkov. Glava se pri nekaterih podaljša v nekakšen vrat. Sledijo odrivki – proglotide. So oboje spolniki –  vsak odrivek ima moške in ženske spolne organe, tu nastajajo jajčeca, ki s epri nekaterih izločajo skozi odprtinico. Dolžina, starost in število odrivkov je pri posamezni vrsti različna.

49. Poglavitni virulentni dejavnik

Naseljevanje – kolonizacija, vdiranje – invazija, toksini – okvarjanje celic, tkiv, organov

50. Antibiogram

Ugotavljanje občutljivosti ali odpornosti identificirane bakterije na antibiotike. Razmaz čiste kulture na gojišče, namestimo diske z antibiotiki. Antibiotik difundira – cona inhibicije – prostor kjer ni rasti. Cono izmerimo v mm, glede na premer dobimo R, S ali I, označimo z + slabo občutljiv , ++ srednje, +++ zelo občutljiv ali 0 = rezistenten (R)

51. Streptokoki

razdelimo jih po antigenih na  celični steni od A-U, in po hemolizi na gojišču – a hemolitični – ozek hemolitični pas značilno zeleno rjavo obarvanje, β – hemolitični – prozorno območje okoli kolonij in g – hemolitični – ni hemolize

Streptococcus pyogenes – vnetje žrela, angina, škrlatinka

Streptococcus agalactiae – okužbe ob porodu, pri novorojenčkih, oportunistične okužbe.

Corynebacterium diphteriae – davica

52. Kaj veš o Bakterija Neisseria

Neisseria je velika družina komenzalnih bakterij, ki kolonizirajo sluznično površino. Od enajstih, ki naseljujejo ljudi sta le dve patogeni N. meningitidis – meningokok, najpogostejši povzročitelj bakterijskega meningitisa. in N. gonorrhoeae -gonokok povzroča gonorejo  Je G- bakterija, je diplokok

53. Kdo povzroča steklino? Rabies virus

54. Peta bolezen – parvovirus B19

55. Specifična imunska bolezen– HIV, povzročajo retrovirusi

56. Aktivna imunizacija – cepljenje, je aktivacija imunskega sistema z vnosom živih oslabljenih mikrobov, mrtvih mikrobov, posameznih mikrobnih molekul

57. Kako delujejo razkužila,mehanizem delovanja,antiseptiki

Razkuževanje je kombinacija mehanskih, fizikalnih, kemičnih postopkov, ki zmanjšajo število mikroorganizmov in s tem možnost okužbe.

Razkužila so kemične snovi ki uničujejo vegetativne oblike mikroorganizmov.

Delujejo baktericidno – uničijo ali bakteriostatično – preprečujejo razmnoževanje mikroorganizmov. Mehanizem delovanja – poškodba celične stene, denaturacija beljakovin, sprememba funkcionalnih skupin in DNK. So za razkuževanje površin.

Antiseptiki so razkužila za kožo in sluznice

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja