1. Kemotaksa – usmerjeno gibanje bakterij.
2. CFU – colonie forming unit – število bakterij ki so na gojišču sposobne narediti kolonijo
3. Kaj pomeni patogenost – sposobnost povzročiti bolezen.
4. Asimptomatičnost – ni znakov okužbe
5. 6 načinov prenosa: aerogeni, roke, spolni prenos, fekalno oralni, z vektorjem, hrana, predmeti
6. Prenos:- horizontalen,med osebki iste vrste
– vertikalen;s staršev na potomce – toksoplazma
7. Bakterijski toksini, mehanizem delovanja – so eksotoksini – beljakovine, ki jih izločajo žive bakterije. Endotoksini – LPS bakterijske stene, po odmrtju bakterije. Nastopi lahko sepsa in smrt.
Mehanizem delovanja: preprečevanje sinteze beljakovin, poškodovanje citoplazemske membrane, oviranja prenosa živčnega vzburjenja v sinapsah, delujejo kot superantigeni
8. Kako deluje davični toksin? Sproži tvorbo specifičnih proti teles, veže se na receptorje za toksin, ki ga imajo vse evkariontske celice, toksin ustavi sintezo beljakovin in povzroči nekrozo celice
9. Kaj je bakteriemija – prisotnost bakterij v krvi. Prehodna 5 – 15 minut, občasna – intermitentna, stalna – kontinuirana. Občasna in stalna lahko vodita v sepso
10. Kakšni so znaki sepse: sprememba telesne temperature: <36oC, naraščanje >38oC z mrzlico, pospešeno dihanje (>20 /min), pospešen utrip (>90 /min), slabo počutje, zmedenost, ¯ diureza, neznačilni laboratorijski izvidi
11. Kaj je to SIRS – sindrom sistemskega vnetnega odziva, znaki povsem podobni septičnim brez dokazane okužbe. Vzrok je ishemija, obsežne okvare tkiv , pankreatitis
12. Povzročitelji sepse: bakterije: E. coli, Stafilococcus aureus, pnevmokok, številne druge G+ in G- bakterije, Pseudomonas aeruginosa, koagulaza negativni stafilokoki. Glive: C. albicans, druge kandide
13. Kaj povzroča akutni gnojni meningitis. Piogene bakterije s kapsulo. Neisseria meningitidis, Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae tip B
14. Kaj je influenca – gripa
15. Haemophilus influenzae – bakterije
16. Naštej nekaj virusov, ki povzročajo bolezni zgornjih dihal: rinovirusi, adenovirusi, RSV (sincicijski), virus influence in v. parainfluence, koronavirusi, enterovirusi, CMV (citomegalovirus.)
17. Naštej nekaj dejavnikov nespecifične imunosti: fizikalna pregrada – koža in sluznice;
fiziološki dejavniki – HCl v želodcu, migetalke respiratornega epitela, naprestano spiranje z urinom, nanasičene MK in soli na koži, lizocim – solze, slina, črevesni sok, komenzalna flora, vnetje in fagocitoza, nespecifične antimikrobne snovi, komplementni sistem
18. Kateri so limfatični organi: bezgavke, tonzile, priželjc – timus, vranica, jetra, tanko črevo, kostni mozeg, slepič
19. Limfocit T – prepoznavanje tujih molekul na lastnih celicah (citotoksični limfociti T in celice T pomagalke), nosilci celične imunosti
19. Kaj se dogaja ob vnetju: poveča se prekrvavljenost tkiva, prehod makromolekul iz žil v tkivo, kopičenje obrambnih celic in njihova aktivacija, ¯ pH, aktivacija proteinov komplementbega sistema, pordelost, oteklina, bolečina
20. Citokini – topne proteinske signalne molekule imunskih celic – nevtrofilcev, makrofagov, celic T pomagalk, citotoksičnih limfocitov T, limfocitov B, celic NK
21. Makrofag – skupina fagocitov so celice imunskega sistema. Služijo odstranjevanju mikroorganizmov s fagocitozo in so antigen predstavljajoče celice – kar pomeni da v bezgavkah in v vranici sprožijo aktivacijo celic pridobljenega imunskega odziva, ki makrofagom dajo povratno informacijo za uničenje zaznanega povzročitelja
22. Bazofilci: najmanjši izmed granulocitov, v krvi jih je zelo malo, funkcija je preprečevanje strjevanja krvi – sproščajo heparin, in sproščanje histamina pri vnetnih reakcijah. Krvnih ne smemo zamenjati s tkivnimi – mastociti, ki so v limfatičnem tkivu, sluznicah in kostnem mozgu
23. Kaj je značilnost pridobljenega imunskega sistema: pojavi se z zakasnitvijo nekaj dni do tednov, imunski spomin, zmožnost razlikovanja med svojim in tujim, po ponovnem vdoru enakega tujka hitrejši in močnejši imunski odziv
24. Značilnosti protiteles IgG – prehajajo skozi placento
25. Kaj je struktura IgM – sestojijo iz 5 enot IgG – imajo 10 vezišč za Ag; ne prehajajo skozi placento, tvorijo se v plodu
26. Protitelesa IgA – sluznična onemogočajo prehod skozi sluznico, lahko tudi serumska
28. Primarni in sekundarni odziv: primarni odziv samo IgM, ki eksponencialno naraščajo, po določenem času upadejo, IgG šele začnejo nastajati. Pri sekundarnem imunskem odzivu, pa burno reagirajo IgG – zadostuje že manjši odmerek Ag, IgM zelo malo narastejo in nimajo pomembnejšega vpliva
29. Kaj je plazmatka: je spominska celica, je diferenciran limfocit B, odgovorna je za tvorjenje protiteles, umakne se v kostni mozeg, kjer še dalj časa s pomočjo celic kostnega mozga preživijo in dobivajo signale za tvorjenje protiteles
30. Tipi reakcij: 4 tipi reakcij: 1 – takojšnji, 2 – citotoksični, 3 – imunski kompleksi, 4 – celična preobčutljivost
31. Zavrnitev presadka, kateri tip reakcije je: je četrti tip – celična preobčutljivost
32. Nastanek okužbe
Vdor in razmnoževanje mikrobov v telesu,okvara tkiv in organov
33. Kaj je konatalna okužba – okužba ob porodu
34. Cilji cepljenja: izkoreninjenje (eradikacija), odstranitev (eliminacija) in obvladovanje (zbolevnosti in umrljivosti) nalezljivih bolezni
35. Kaj je eliminacija: je odstranitev nalezljive bolezni
36. Kaj je kolektivna imunost: je 90 – 95 % precepljenost
37. Stalna flora kože: koagulaza negativni stafilokoki – S. epidermis; anaerobni in aerobni difteroidi, mikrokoki, aerobni sporogeni bacili, najserije, a- hemolitični streptokoki, propionibakterije, peptostreptokoki, enterokoki, glive kvasovke in nepatogene mikobakterije
38. Kaj je folikulitis: gnojno vnetje lasnih mešičkov, povzročajo ga stafilokoki
39. Kaj je impetigo: okužba povrhnjice kože. Pvzročajo stafilokoki in streptokoki
40. značilnosti celične membrane G negativnih bakterij
Citoplazemska membrana, nato tanek sloj peptidoglikana, nato še zunanja membrana iz fosfolipidov. Zaradi tankega sloja peptidoglikana lahko pri barvanju po Gramu z alkoholom estrahiramo netopen jodov kompleks, ki ga pri G+ne moremo saj jih alkohol dehidrira in zapre pore v debelem sloju peptidoglkana ter jih tako obarva modro vijolično
41. naštej načine sterilizacije in jih opiši
Sterilizacija s suhim zrakom, v suhih sterilizatorjih, kjer segrejemo zrak na 200oC. uporabno za termostabilne materiale – steklo, kovina. Čas in temperatura sterilizacije: 30 minut pri 180oC, 2h pri 160oC, 1,5h pri 170oC, zrak mora priti z vseh strani
Sterilizacija z vlažnim segrevanjem: z vodno paro pod pritiskom – avtoklaviranje. Voda se uparja pri 100oC, pod pritiskom pa se temperatura pare poveča. Lahko avtoklaviramo vse predmete in snovi, razen tistih ki vsebujejo maščobe. Čas avtoklaviranja pri 121oC – 123oC in povečanem tlaku je 20 – 30 minut, pri temperaturi 134oC pa je potreben čas 5 minut
Sterilizacija s sevanjem – uporaba ionizirajočih sevanj – gama žarkov, ki jih oddajajo radioaktivni izotopi. Ne pride v poštev bolnišnicah
Sterilizacija z etilenoksidom, ki je mikrobiciden za vse mikroorganizme. Uporaba za termo labilne materiale. Uspešnost je odvisna od koncentracije EO, tempreature in relativne vlage. Idealni pogoji so 55oC, 30% vlažnost, čas je odvisen od konc EO in se začne meriti, ko dosežejo določeni sterilizacijski parametri svojo vrednost.
Sterilizacija s plazmo – sterilizacija s pomočjo pare vodikovega peroksida, ki zaradi električne napetosti dobi konsistenco plazme. Sterilizira se pri nizkih temperaturah – 45oC – 50oC v suhem okolju, čas je 45 ali 72 minut. Za predmete občutljive na vlago in toploto
Filtracija – tekočine, ne odstrani virusov.
42. Kontrole sterilizacije:
Fizikalna (vsak dan) nadzor tem, vlage časa, termometri, manometri, ure
Firzikalno – kemična – kontrola Bowie – Dickov test (plast papirja, v sredini je test ki ob uspešni sterilizaciji spremeni barvo)
Kemična – vsak dan – trakovi ki spremenijo barvo
Biološka kontrola – 1x mesečno, vsakič ob sterilizaciji implantatov, spore Bacillus stearothermophilus
43. Kaj veš o povzročiteljih hepatitisa
Povzročitelji so virusi, povzročajo degeneracijo jetrnega parenhima.
Hepatitis B povzroča hepadnavirus, ki je DNK virus ima ovojnico. Povzroča akutni in kronični hepatitis, trajno klicenoštvo in hepatocelularni karcinom. Možno je cepljenje.
Hepatitis D – neuvrščen RNK virus , defekten satelitni virus, vedno ob VHB.
Hepatitis C – majhen RNK virus, edini poznan član hepatičnih virusov v družini flavivirusov. Parenteralna okužba – kri, spolni prenos, vertikalni prenos. Lahko brez znakov, ali pa kronični hepatitis, ciroza, lahko tudi hapatocelularni karcinom ali končna odpoved jeter – transplantacija.
Poznani so še drugi virusi hepatitisa A, E,G
44. Kaj veš o stafilokokih
So G+ koki v grozdastih skupkih, pri barvanju po Gramu se obarvajo modro vijolično. So enostavne bakterije – v in vitro sistemu nimajo posebnih zahtev zato dobro živijo na agarju. So rezistenčni in delajo ozek pas hemolize na agarju. Izdelujejo toksine in encime – katalaza, koagulaza, eksotoksini in enterotoksini. Značilni predstavnik je Staphilococcus aureus – povzroča različna obolenja – furunkel, akne, pooperativne okužbe ran, osteomielitis, meningitis. MRSA je na meticilin rezistenten S. aureus – kljub antibiotikom tvori peptidoglikan
45. okužbe z bičkarji, naštej in opiši vsaj dva
Trichomonas vaginalis – živi v vagini, sečnici, mehurju in prostati. Hruškaste oblike s 5 bički, ne dela cist, spolni prenos.
Giardia lamblia – najpogostejši parazitarni vzrok driske, v dveh oblikah: vegetativna – trofozoit (duodenalni sok) in infektivna oblika – cista, ki je zelo odporna (v fecesu). Okužbe je fekalno oralna, neposredno ali posredno – okuženi predmeti, brisačami, rokami. Pomemben prenos je s kontaminirano pitno vodo, živili ali vodo v bazenih, tudi pes in mačka. Za okužbo zadošča že 10 – 100 cist.
46. Površinske mikoze in vse o povzročiteljih
Glive ki povzročajo povrhnje mikoze so dermatofiti – so nitaste glive, parazitirajo na koži, na površini, v roževinasti plasti kože in v kožnih tvorbah – dlake, lasje nohti. Glede na mesto na telesu, kjer se pojavijo jih poimenujemo: Tinea corporis, tinea capitis, tinea pedis… isti povzročitelj se lahko pojavi na različnih mestih. Prenašajo se z direktnim stikom z okuženega človeka ali živali, lahko tudi s sporami iz zemlje. Poznamo tri rodove ki povzročajo dermatofitozo: microsporum – povzročajo mikrosporijo, vektor so mačke, okuži kožo in lase
Trichophyton – povzroča trihofitijo, okuži nohte, kožo in lase; Epidermophyton – povzroča epidermofitijo, okuži samo neporasle dele kože in nohte, rezervoar je bolnik.
47. Gliste
Velike so od nekaj milimetrov do več cm. Spola imajo ločena. Samice odlagajo jajčeca nekatere vrste pa kotijo žive ličinke.
Podančica 5 – 10 mm velika, razmnožujejo se z jajčeci, ki so infektivna saj je v njih zrela ličinka.
Bičeglavec glava stanjšana, zadnji del je zadebeljen, samica 3-5 cm, samec manjši, leže jajčeca.
Navadna človeška glista – askarida ima šiljasto telo, spola sta ločena, samica tudi do 30 cm, samec manjši. Leže jajčeca ki so nezrela in dozorijo šele v okolju.
Lasnica – trihinela je živorodna, v tkivo odlaga žive ličinke. Samica meri 4mm, samec manjši, ličinke do 1mm – najdemo jih v mišicah, kjer so spiralno zavite.
48. Zgradba trakulje
Trakulje imajo glavo s prisesnimi ponvicami, lahko je enojen ali dvojen obroč kaveljčkov. Glava se pri nekaterih podaljša v nekakšen vrat. Sledijo odrivki – proglotide. So oboje spolniki – vsak odrivek ima moške in ženske spolne organe, tu nastajajo jajčeca, ki s epri nekaterih izločajo skozi odprtinico. Dolžina, starost in število odrivkov je pri posamezni vrsti različna.
49. Poglavitni virulentni dejavnik
Naseljevanje – kolonizacija, vdiranje – invazija, toksini – okvarjanje celic, tkiv, organov
50. Antibiogram
Ugotavljanje občutljivosti ali odpornosti identificirane bakterije na antibiotike. Razmaz čiste kulture na gojišče, namestimo diske z antibiotiki. Antibiotik difundira – cona inhibicije – prostor kjer ni rasti. Cono izmerimo v mm, glede na premer dobimo R, S ali I, označimo z + slabo občutljiv , ++ srednje, +++ zelo občutljiv ali 0 = rezistenten (R)
51. Streptokoki
razdelimo jih po antigenih na celični steni od A-U, in po hemolizi na gojišču – a hemolitični – ozek hemolitični pas značilno zeleno rjavo obarvanje, β – hemolitični – prozorno območje okoli kolonij in g – hemolitični – ni hemolize
Streptococcus pyogenes – vnetje žrela, angina, škrlatinka
Streptococcus agalactiae – okužbe ob porodu, pri novorojenčkih, oportunistične okužbe.
Corynebacterium diphteriae – davica
52. Kaj veš o Bakterija Neisseria
Neisseria je velika družina komenzalnih bakterij, ki kolonizirajo sluznično površino. Od enajstih, ki naseljujejo ljudi sta le dve patogeni N. meningitidis – meningokok, najpogostejši povzročitelj bakterijskega meningitisa. in N. gonorrhoeae -gonokok povzroča gonorejo Je G- bakterija, je diplokok
53. Kdo povzroča steklino? Rabies virus
54. Peta bolezen – parvovirus B19
55. Specifična imunska bolezen– HIV, povzročajo retrovirusi
56. Aktivna imunizacija – cepljenje, je aktivacija imunskega sistema z vnosom živih oslabljenih mikrobov, mrtvih mikrobov, posameznih mikrobnih molekul
57. Kako delujejo razkužila,mehanizem delovanja,antiseptiki
Razkuževanje je kombinacija mehanskih, fizikalnih, kemičnih postopkov, ki zmanjšajo število mikroorganizmov in s tem možnost okužbe.
Razkužila so kemične snovi ki uničujejo vegetativne oblike mikroorganizmov.
Delujejo baktericidno – uničijo ali bakteriostatično – preprečujejo razmnoževanje mikroorganizmov. Mehanizem delovanja – poškodba celične stene, denaturacija beljakovin, sprememba funkcionalnih skupin in DNK. So za razkuževanje površin.
Antiseptiki so razkužila za kožo in sluznice