Interna medicina vprašanja in odgovori vaja 2010

visoka-vrocinaZNAKI REVMATIČNE VROČINE SO:

  • Visoka vročina, znojenje
  • Na srcu so vidni znaki vnetja (PANKARDITIS)
  • Revmatična bolečina (boleči ali otekli sklepi)
  • Vnetje endokarda, miokarda in perikarda

1. PRI RESPIRACIJSKI ACIDOZI JE:

  • pH zmanjšan
  • Koncentracija CO2 zvečana
  • Koncentracija HCO3 normalna
  • Pri motnjah funkcije pljuč

Preberi več o Interna medicina vprašanja in odgovori vaja 2010

Interna medicina vaja

kopbZvišan riziko žolčnih kamnov(2 odgovora)

–          hujšanje

–          premajhen vnos kalorij z hrano

Značilnosti srčne oslabelosti (popuščanja) so:

–          dispneja v mirovanju

–          disneja pri fizičnem naporu

Najtežja motnja srčnega ritma, ki povzroča izgubo zavesti je:

– ventrikularna fibrilacija

– asistolija

Preberi več o Interna medicina vaja

Interna medicina vprašanja in odgovori

akutni-miokardni-infarktPOT KRVI – VELIKI IN MALI KRVNI OBTOK

Veliki – sistemski krvni obtok: L prekat (ventrikel) – aorta – velike arterije – male arterije – arteriole – kapilare v organih – izmenjava plinov in hranilnih c+snovi med krvjo in intersticijsko tekočino – kapilare – venule – vene – zgornja (inferior) in spodnja (superior) vena cava (votla vena) – D atrij (preddvor).

Mali pljučni krvni obtok: D atrij (preddvor) – D prekat (ventrikel)- pljučno deblo (truncus pulmonalis) – plučne arterije – pljučne arteriole – kapilare – izmenjava plinov v pljučnih alveolih – pljučne vene (oksigenirana kri) – L atrij (preddvor) – L prekat (ventrikel).

SRČNI CIKLUS – KAJ JE?, RAZMERJE SISTOLA, DIASTOLA

Sistola = skrčenje obeh prekatov, da iztisneta kri v pljučno žilo in aorto

Diastola = faza srčnega ciklusa, med katero srčna stena, predvsem prekatov, postane ohlapna, pripadajoči votlini se razširita in napolnita s krvjo

Popoln srčni ciklus = sistola in diastola

Preberi več o Interna medicina vprašanja in odgovori

Zdravstvena nega zapiski 2010

medicinske-sestre-zdravstvena-negaDefinicije zdravstvene nege so dinamične, kot je dinamična tudi dejavnost zdravstvene nege.

Zdravstvena nega se neprestano razvija, da lahko zadovoljuje potrebe pacientov in vključuje nova znanja in spoznanja.

Definicija – vsebinska določitev pojma, logična določitev pojma; logična operacija s katero se opredeli obseg in vsebina pojma s pomoč jo drugih pojmov;

– odločitev, s katero se končno in za vse kaka resnica sprejme kot obvezna (Veliki slovar tujk, 2002:182)

Če zdravstvene nege ne znamo poimenovati, je ne moremo nadzorovati, financirati, raziskovati, učiti, ali jo predstaviti širši družbi.

Kaj je torej zdravstvena nega?

Preberi več o Zdravstvena nega zapiski 2010

Bolezni bazalnih ganglijev

parkinsonova-bolezenMORBUS PARKINSONIZM
Je počasi napredujoč akinetično-rigidni sindrom. Pri zbolelem se pojavijo počasnost gibov, tremor v mirovanju, rigidnost, priklonjena drža in teževe z ravnotežjem. Bolezen nastane zaradi propada pigmentnih živčnih celic v substancii nigri v možganskem deblu.

Nevropatološke značilnosti Parkinsove bolezni so propad pigmentiranih nevronskih celic substancie nigre, Lewyjevih telesc v teh celicah in degeneracija nigrostriatalne poti. Živčna vlakna nevronov iz substancie nigre se projecirajo v striatum po nigrostriatalni poti, ki uporablja dopamin kot nevrotransmiter. Ko propade 80% teh živčnih celic, se razvije Parkinsonova bolezen. Primanjkljaj dopamina v striatumu je tako glavna biokemična značilnost te bolezni.
Preberi več o Bolezni bazalnih ganglijev

Epilepsija

epilepsija-epilepticni-napadDEFINICIJA:
Epilepsija je ime za ponavljajoče se prehodne motnje v delovanju osrednjega živčevja, ki se kažejo kot motnja zavesti, gibanja, zaznavanja in obnašanja.

Epileptični napad nastane iznenada zaradi pretiranega in sočasnega delovanja živčnih celic, je iznenadna motnja živčnih celic. Značilno zanjo je, da je časovno omejena in popolnoma reverzibilna.

Dokazano je, da lahko v vsaki možganski celici pod vplivom škodljivih agensov pride do epileptogenega dogajanja, ki je posledica motenj v delovanju celične membrane. Če škodljivi vplivi trajajo dalj časa, se prično v celici občasni izbruhi. Po določenem času se celica tako spremeni, da se sama po sebi obnaša kot »epileptična« celica in se v njej aktivnost sproži brez znanega zunanjega vzroka. Ta aktivnost se stopnjuje, doseže visoko frekvenco, končno pa se celica izčrpa in nenormalna aktivnost preneha.
Preberi več o Epilepsija