Dieta pri holesterolu?
Pri zmernem uživanju holesterola predpišemo dieto z manj kot 300 mg. holesterola na dan, pri visokem zvišanju pa dopuščamo v prehrani do 150 g holesterola.
Pri sestavljanju jedilnikov je pomembno,da izbiramo živila z minimalno količino holesterola.Pomembna je tudi opustitev kajenja, redna telesna aktivnost, več zaščitnih snovi v prehrani, obvezno shujšanje na normalno telesno težo.
Priporočena živila so: črni kruh, kaše, riž, testenine, delno posneto mleko ,pusti siri, beljak, nemastne juhe, morske ribe, ostrige, piščančje meso, puranje meso, teletina, zajec jagnjetina, vse vrste sadja in zelenjave brez dodatkov soli, sladkorja, maščob, sadni želeji brez sladkorja, sadne solate, orehi mandeljni, kostanj, čaj, brezalkoholne pijače z malo sladkorja.
Katere maščobe so priporočene pri Holesterolu?
Olivno olje, ekstra sončnično olje, olje oljne ogrščice, arašidno olje. Maščobe z nenasičenimi maščobnimi kislinami (oleinske kisline, omega3 maščobne kisline, cis maščobne kisline).
Koliko Škroba na dan?
Škrobno živilo mora biti v vseh obrokih. To so tisti OH ki ne dajejo hitrega povišanja ravni glukoze v krvi in ki, imajo manjšo osmotsko aktivnost. Okrog 40-45% takih OH je priporočljivo SZO.
Zgradba zdrave šolske malice?
Predšolski otrok 4-6 let: sadje, kruh, jogurt(2 dcl)
Šolski otrok 13-15 let: sadje. Kruh, jogurt (2.5 dcl)
Kakšna je energijska gostota hrane pri varovalni prehrani pri sedečem delu?
Zelo lahko telesno delo zahteva za moške pod 11,5 MJ in za ženske pod 8,4 MJ (2000 Kcal). Vse energijske in ne energijske hranilne snovi morajo biti čimbolj enakomerno razdeljene med posameznimi dnevnimi obroki. Število dnevnih obrokov hrane naj bo več kot 3. Časovni presledek 3-4 ure, obseg obroka 350 – 1250 ml.
Energijska gostota shujševalne diete?
manj kot 1 kcal/g za debele osebe
Sladila
HRANLJIVA SLADILA
saharidna sladila:
– monosaharidi: (glukoza, fruktoza)
– disaharidi: (saharoza, laktoza, maltoza)
škrobna sladila:
– glukozni sirup, dekstroza, maltodekstrin, fruktozni sirup
nadomestki sladkorja: nizko kalorična sladila
NEHRANLJIVA SLADILA
Sintetično visoko intenzivna sladila
Naravna visoko intenzivna sladila z omejeno uporabo
Fenilketonurija?
Guthrijev test za ugotavljanje izključitve živila ki vsebuje beljakovine – omejena količina sadja in zelenjave
Fenilanalin deluje na možganske celice in jih uničuje.
Juvenilni diabetes?
– dovoljeno 35g sladkorja, sadje, zelenjava, 5 – 9 enot kruh, žitarice, krompir 8 – 16 E
Sondna prehrana?
25 – 35 kcal/kg TT
Jedilnik onkološkega bolnika z zmanjšano telesno težo!
ZAJTRK: bela kava, pusta šunka, črn kruh, sadje
MALICA: jogurt, črn kruh, sadje.
KOSILO:goveja juha, dušeno meso, dušen riž, zelena solata ali sadje, kremna rezina
MALICA:nemastno pecivo,kos sadja.
VEČERJA: zelenjavno mesna solata črn kruh, sadni jogurt
1,5-2g visoko vrednih beljakovin / kg na dan, 50 % energetsko večvredne hrane, kot jo bolnik porabi v mirovanju, dnevno se dopušča do 200g pustega mesa ali 200g suhih stročnic ter okoli liter mleka ali mlečnih izdelkov.
Dieta pri akutni driski – jedilnik?
1. Dan
ZAJTRK:prežganka na suho, mehko kuhano jajce
MALICA: naribana in porjavela jabolka
KOSILO: korenčkova juha s pasiranim jajcem, prepečenec.
VEČERJA: skuta, prepečenec, naribano jabolko
DRUGI DOPOLNILNI OBROKI: čaj s saharinom po želji, neomejeno.
2. Dan
ZAJTRK: jogurt, prepečenec ali en dan stari kruh.
MALICA: mehko kuhano jajce, kruh.
KOSILO: nemastna telečja juha, dušen piščanec, pire krompir, zelenjava, kaša, jabolčna čežana s saharinom.
MALICA: čaj s saharinom, keksi.
VEČERJA: kuhan zdrob ali riž na polovičnem mleku, sadna čežana ali kompot s saharinom
DRUGI DOPOLNILNI OBROKI: po želji čaj s saharinom,razredčeni sadni sokovi
Kaj vpliva na izbor hrane?
raziskava v EU- vplivi na izbiro hrane med članicami EU
svežost in kvaliteta hrane (74%)
cena živil (43%)
okus hrane (38%)
zdrava prehrana (32%)
želja drugih družinskih članov (29%)
Kaj je zdrava prehrana?
– Definicija zdrave prehrane: Zdrava prehrana predstavlja režim prehrane, ki ohranja in krepi človekovo zdravje, vpliva optimalno na rast in razvoj, na dobro počutje in delovno storilnost. Vključuje varno energijsko ravnotežje); funkcionalno in biološko sprejemljivo hrano v okviru določenih kulturnih skupnosti.
Je za zdravje najbolj primeren in dognan model zdrave prehrane. Gre za prehrano bolnega in zdravega človeka. Biti mora varna, uravnotežena, biološko sprejemljiva, varovalna, gastronomsko sprejemljiva, upoštevati pa se morajo dostopnost hrane, prehrambene navade, socialno ekonomski in kulturni dejavniki, kakovost hrane.
Kaj vključuje zdrava prehrana?
Režim prehrane, ki obsega:
– število dnevnih obrokov
– čas uživanja dnevnih obrokov
– časovni presledek med obroki
– obseg obroka hrane
– energijsko gostoto obroka
– temperaturo obroka
– hitrost uživanja
– konsistenco hrane: tekoča, kašasta, pasirana
– živilski sestav obroka hrane (gastronomsko kulinarični vidik obroka)
Osnovne sestavine napitkov pri športnikih?
Vitamini, minerali, vitamin C, Zn, Cu,Mn, Ca, Mg, Cr,Se, ORS.
OCENA STANJA PREHRANE
jedilnikov neke osebe na podlagi priporočenega vnosa hranil in energije ni mogoče točno oceniti, ker ne poznamo individualnih potreb te osebe,
referenčnih vrednosti ni mogoče in ni potrebno dosegati vsak dan (mora biti na teden), zato referenčne vrednosti delamo 1x na teden in ne vsak dan. Pri tem uporabljamo še druge preiskave: antropometrične, klinične, biokemične,…
INDIVIDUALNO PREHRAMBENO SVETOVANJE
za individualno prehrambeno svetovanje se referenčne vrednosti lahko uporabljajo le kot orientacija
z jedilniki na podlagi referenčnih vrednosti lahko pri posameznikih samo približno pokrijemo potrebe
oceno stanja prehrane- jedilnikov neke osebe na podlagi priporočenega vnosa hranil in energije ni mogoče točno oceniti, ker ne poznamo individualnih potreb te osebe
referenčnih vrednosti ni mogoče in ni potrebno dosegati vsak dan (mora biti na teden)
pri posamezniku je priporočen vnos hranila ali energije le ciljna količina, s katero le približno zagotovimo zadostni vnos določene hranilne snovi
pri sestavljanju jedilnikov pazimo na: pestrost vsakdanjih jedilnikov, prehranjevalne in kulturne navade ljudi, atraktivno ponudbo hrane, redno prehrano s 3 ali 5 dnevnimi obroki, vitaminsko in mineralno bogato hrano z dovolj svežega sadja in zelenjave, zadostno količino tekočin, s tem, da čimbolj izključimo ocvrte jedi
upoštevamo tudi ali oseba potrebuje posebno terapevtsko dieto, ali obstaja alergija in/ali toleranca na hrano in kakšne so prehranjevalne navade človeka
hrana mora biti energijsko in hranilno uravnotežena glede na starost in spol
dnevni obrok hrane ne sme vsebovati več kot 30-35% maščob glede na celodnevne energijske potrebe
dnevni obrok hrane mora vsebovati okrog 30g dietnih vlaknin
dnevno ponudimo najmanj 3 glavne obroke hrane: obilnejša obroka sta zajtrk in kosilo, manj obilna je večerja, ki naj bo po 5. uri popoldan
dopolnilni dnevni obrok hrane (malica) lahko vsebujejo le kos sadja in/ali kos nemastnega peciva
Vrste prehrane? Priporočena, tracionalna, alternativna
PREHRANA ČLOVEKA- MODEL PREHRANE- je zadovoljevanje človekovih potreb po hrani in pijači
Človek je vsejed. Uživa mešano hrano. Ima zobovje, dolžino črevesja in presnovo, prilagojeno vsejedcu.
Ločimo:
Priporočeno (zdravo) prehrano, ki je za zdravje človeka najbolj primeren in najbolj dognan model prehrane (dietna prehrana)
Tradicionalno in/ali ljudsko prehrano (uveljavljen način prehrane na določenem območju ali prehrana določene skupnosti, ki se prenaša iz roda v rod, ali prehranjevalne navade in običaji, tudi pod vplivom socialno-ekonomskih pogojev
Alternativno prehrano, ki je ena od dveh izključujočih se oblik prehrane (poznamo še prehranske, alternativne, klasične modele prehrane (makrobiotična, vegetarijanska itn) in številne »boom« modne oblike prehrane, ki jih objavljajo dnevni časopisi.
Danes razpolagamo z dokazi, da določeni vedenjski vzorci v prehrani in življenju človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje
VAROVALNI UČINEK PRIPOROČENE PREHRANE (po SZO)
prehrambeni kazalci zdrave prehrane po priporočilih SZO so povezani z znižano splošno in specifično umrljivostjo zaradi bolezni srca in ožilja
celotni prehrambeni vzorec pa je znatno bolj učinkovit kot pa vsota preventivnih učinkov posameznih parametrov zdrave prehrane
zaščitni dejavniki v prehrani lahko omilijo posamezne dejavnike tveganja za prezgodnjo obolevnost in umrljivost (antioksidanti, vitamini,…)
Kaj vsebuje povprečna slovenska prehrana?
– premalo zelenjave,
– optimalna količina mesa,
– preveč soli,
– več kot 40% maščob, več kot 10% nasičenih maščob,
– še dovolj sadja in zelenjave (na spodnji meji),
– sladkor še v dovoljenih mejah
ZNAČILNOSTI VEGETARIJANSKE PREHRANE
lažja oblika vegetarijanske prehrane (lakto-ovo) je lahko za sedečega, sodobnega človeka povsem zdrava prehrana-
pri strogi vegetarijanski prehrani- brez mleka in jajc (veganska oblika, frutarijsanstvo), lahko pride do pomanjkanja esencialnih hranil
vsebuje dovolj folne kisline, vitamina B1, C in A, dietnih vlaknin in ogljikovih hidratov, manj pa vitamina B12, B6 ter rudnin. Poseben problem predstavljajo sledeči esencialni elementi: cink, kalcij, magnezij, železo, mangan, selen in baker
če vegetarijanski prehrani ni dodanih dovolj stročnic in lupinastega sadja lahko pride do pomanjkanja beljakovin
samo rastlinska prehrana vsebuje izredno malo ali nič vitamina B12. lahko pride tudi do pomanjkanja vitamina B6
otroci, ki uživajo vegetarijansko prehrano v času intenzivnega razvoja in rasti so nekoliko nižje rasti od vrstnikov- (energijsko redka prehrana, zlasti pomanjkanje vitamina D, beljakovin, vitamina B12, B6, PP faktorja, kalcija, železa in cinka)
Kaj so funkcionalna živila?
So živila, ki imajo določen dober učinek na zdravje (malo hrana, malo zdravilo).
Funkcionalna komponenta naravnega ali novega živila in prehrane je lahko esencialna, makro ali mikro hranilo, hranilo, ki ni esencialno, ali komponenta, ki ne deluje antinutritivno
to so dejansko živila in dietetični izdelki s terapevtsko indikacijo, ki preprečujejo ali zdravijo bolezen
namenjena so za samozdravljenje, ki je omejeno na preprečevanje, lajšanje in odpravljanje simptomov ali zdravstvenih težav, ki so praviloma takšna, da ne zahtevajo posvetovanja z zdravnikom oz. se z njimi dosežejo drugi medicinsko opravičeni cilji (vit. C)
zanje je značilna sorazmerna neškodljivost. So lahko tudi sestavni del naše vsakdanje prehrane
kot funkcionalna zdravila se lahko registrirajo samo, če je znanstveno ugotovljen njihov učinek na zdravje ljudi
PREHRANSKA DOPOLNILA
so izdelki, ki vsebujejo prehransko in fiziološko pomembne sestavine živil (eno ali več) v koncentrirani obliki. Ne presegajo zakonskih določil, uvrščamo jih med živila in zdravila, njihova uporaba je peroralna
poleg pripravkov, ki so registrirani kot zdravila je tržišče preplavljeno s številnimi izdelki, ki jih uvrščamo med prehranska dopolnila
ljudje uživajo prehranska dopolnila (vitamine, minerale, antioksidante in druge) ter funkcionalna živila kot dopolnilo k dnevni, tudi hranilno pomanjkljivi prehrani z namenom preprečiti bolezen ali izboljšati kvaliteto življenja. To pa je lahko drago, nepotrebno, neučinkovito ali celo škodljivo za zdravje in počutje
Priporočila za prehranska dopolnila:
manjši vnos s hrano
po kvaliteti slaba hrana
enolična prehrana
redukcijske diete (manj kot 1200 kcal)
intoleranca in alergija ter averzija
zmanjšan tek (akutne in kronične bolezni, stres)
težje uživanje hrane zaradi bolezni, invalidi, starost,..)
povečane potrebe
psihofizični napori, stresna stanja
vrhunski šport
onesnaženost zraka, vode in hrane
osebe v določenih življenjskih obdobjih s povečanimi potrebami: otroci, mladostniki, nosečnice,…
kronični bolniki (infekti, po operacijah, rekreativci,…)
interakcija hranil in zdravil
zloraba alkohola, kave, tobaka
Kako določamo kandidate za hujšanje?
DEBELOST- kdo so kandidati za hujšanje
ITM več kot 30
ITM več kot 25 s pridruženimi boleznimi
Povečana telesna teža pri visoko motiviranih osebah, ki težko vzdržujejo normalno telesno težo
Osebe, ki so pridobile telesno težo po prenehanju kajenja
Kaj je dietni režim za vzdrževanje normalne telesne teže? Kaj vključuje varovalni režim prehrane za presnovo?
DIETNI REŽIM za vzdrževanje normalne telesne mase (nemerjena dieta)
redna prehrana z 3-5 obroki dnevno
energijsko redka prehrana z manj maščob, sladkorjev in več sadja in zelenjave (400-800 g dnevno)
obilnejši dnevni obrok hrane je zjutraj, manj obilen pa za večerjo
Osnovni namen dietne prehrane?
vzdrževanje normalne prehranjenosti, tudi znižanje ali povečanje telesne teže ob neustrezni prehranjenosti
odsotnost simptomov in znakov bolezni
preprečevanje in zaviranje akutnih in kroničnih zapletov bolezni
izboljšanje kvalitete življenja in normalne socialne sposobnosti bolnika
zmanjšanje smrtnosti.
Kaj je progresivan dieta?
Dieta vključuje prehrano od tekoče do mehke oziroma trde (običajne) hrane. Priporočamo jo pri ne komplicirani kirurških bolnikih, pri navzeji in driski, prebavnih motnjah, po prehodu na oralno dieto. Tudi večina hudo prizadetih bolnikov lahko sprejme le tekočo hrano, ker so preveč bolni, da bi lahko uživali normalno hrano. Progresivna diete se lahko nanašajo tudi na eno hranilo, npr. od manj slane no normalno slane hrane itn.
Kaj je značilno za prehrano diabetika?
Ustaljen in zdrav režim prehrane s 4-5 obroki na dan, ki naj bi bili enakomerno razporejeni v dnevnem jedilniku. Iz prehrane so izključeni vsi sladkorji in sladkorna živila in so nadomeščeni z nadomestki..
– posebna pozornost v količini OH;
– čim manjša količina maščob (posebno živalskih);
– dovolj vlaknin;
– zmerna količina soli.
Posledice pomanjkanja vitaminov zaradi enolične prehrane?
Tiamnin:prevladujoča ogljikohidratna hrana, kuhana v vodi (poliran riž. surove ribe).
Niacin:prevladujoča koruzna hrana brez mesa, mleka, jajc.
Biotin: dolgotrajna prehrana s surovimi jajci.
Askorbinska kislina: premalo sadja, zelenjave; samo kuhana hrana.
Folati: premalo listnate zelenjave in stročnic; samo kuhana hrana.
Ciankobalmin: veganstvo, frutarijanstvo
Retinoidi: žitna prehrana z malo zelenjave, sadja, mesa, jajc, mlečnih izdelkov; dojenčki zalivani s posnetim mlekom.
Eergokalciferol: premalo sončenja. mleka. rib, jajc, obogatene hrane.
Tokoferol: uporaba samo rafiniranih žitnih izdelkov, brezraslinskih olj, oreškov, listnate zelenjave
Pomanjkanje mineralov zaradi enolične prehrane?
Kalcij: premalo mleka in mlečnih izdelkov, rib (sardin) veliko oksalatov in filtratov
Magnezij: veliko mlečnih izdelkov in malo žit, oreškov, stročnic, rib, listnate zelenjave
Železo: premalo mesa in sadja ( vitamina C ) ter veliko filtratov, oksalatov, mleka, čaja, kave
Cink: samo presen kruh in veliko filtratov, stročnic, vlaknin, malo mesa
Krom: samo rafinirana hrana z malo mesa in zelenjave
Jod, selen, flour: osiromašana prehrana in voda, če ni elementov v vodi in zemlji
Kaj je dnevna potreba po vitaminu D?
5 mg/dan
Kakšne so deficitarne bolezni?
Klasične deficitarne bolezni so: kronično gladovanje (kaheksija): pomanjkanje energijskih hranil, kvašiorhor – sindrom beljakovinskega pomanjkanja, prehrambena slabokrvnost – (pomanjkanje železa, folatov, vitamina B12), Beriberi – pomanjkanje vitamin B1, Pelagra: pomanjkanje niacina, Skurbut pomanjkanje vitamina C, Rahitis in Osteomalacija: pomanjkanje vitamin D, Keratomalacija: pomanjkanje vitamina A, Endemska golša in
kretenizem – pomanjkanje Joda, Kešanska bolezen: pomanjkanje selena, Sindroma pomanjkanja cinka.
Kaj so civilizacijske bolezni?
Driska, bolezni srca in ožilja, rak, alkoholizem, sladkorna bolezen, debelost, AIDS, skorbut, katarakta, anemija, golša, osteoporoza
Dietna prehrana?
Je predpisana, izbrana, priporočena, varovalna, zdrava hrana za zdravega ali v zdravju posebno ogroženega človeka ali bolnika. Osnovni cilj dietne prehrane je vzdrževanje normalne prehranjenosti, ki je pogoj za uspešno zdravljenje.