Raziskovanje v zdravstveni negi

Trije vsebinski sklopi:

Kaj je znanost?

Znanstveno raziskovanje v ZN

Osnove postopkov raziskovalnega dela

Namen:
– seznanitev s principi znanstveno-raziskovalnega dela
– seznanitev z značilnostmi raziskovalnega dela
– seznanitev z osnovami postopkov raziskovalnega dela
– usposobitev za iskanje in kritično branje literature

Znanost je sistem ugotovitev, ki so nastale kot rezultat znanstvenega raziskovanja;
je dejavnost oz. proces raziskovanja z uporabo znanstvene metode.

Namen ZR je lahko opis, eksploracija, razlaga ali napovedovanje.

Znanstvena metoda ima spoznavne in etnične omejitve, zato je potrebno upoštevati etična načela raziskovanja.

Znanost ima spoznavno, praktično in kulturno funkcijo.

Znanje lahko pridobivamo sami,z neposrednimi izkušnjami ali pa od drugih ljudi.

Razlike med vsakdanjim izkustvenim znanjem in znanstvenim znanjem so v naslednjem:

– znanstvena spoznanja so bolj sistematična in organizirana
– imajo opredeljene pogoje , v katerih velja določena zakonitost
– trditve so kar se da natančno formulirane

Cilj znanosti je sistematična pojasnitev pojavov, dogodkov ali povezav med pojavi.

Znanstveno spoznanje je  sistematično in preverljivo, pridobljeno po znanstveni metodi,
ki je sistem korakov in postopkov na poti do znanstvenega spoznanja.

Načela znanstvenega spoznavanja:

– objektivnost – je usmerjenost na predmet raziskovanja z izključevanjem vsega subjektivnega
– zanesljivost – je preverljivost podatkov
– veljavnost – zagotavlja, da raziskujemo res tisto,kar želimo raziskati in ne kaj drugega
– natančnost – odsotnost dvoumnosti in nedorečenosti
– splošnost – zagotavlja, da ugotovitve do neke mere veljajo za širši pojav,kot je bil proučevani, mogoče jih je posplošiti
– sistematičnost – označuje njegovo organiziranost v celoto, sistem, ki povezuje zakonitosti in pojme določene stroke

Etični vidiki znanosti:

Treba je varovati pravice oseb ,na katerih se izvaja raziskava.

Te pravice so:
– zaradi vključenosti  v raziskavo niso nikakor prizadeti
– sami se odločajo o sodelovanju na osnovi seznanjenosti z raziskavo
– pravica do zasebnosti
– pravica do zaupnosti podatkov
– do dostojanstva in spoštovanja
– do odklonitve sodelovanja brez kakršnih koli posledic

Posebno občutljive skupine  z etičnega vidika so bolniki, otroci, duševno prizadeti, starejši,
zaporniki, umirajoči, nezavestni, pripadniki nižjih slojev.

Znanost ima različne družbene vloge in funkcije. Proizvaja znanje, torej ima spoznavno funcijo.

Je torej sistem znanja o nekem področju, ki temelji na znanstveni metodi.

Praktična funkcija se kaže v vplivu na gospodarski razvoj.

Nadzor nad informacijami in znanjem je vir moči, prestiža ter konkurenčnosti določenega gospodarstva.

Kulturna funkcija pomeni vplivanje na način življenja, kulturo neke družbe v najširšem pomenu.

Znanost vpliva na treh področjih:

– spremenjen odnos človeka do narave opredeljen kot razumno bitje;
– matematizacija mišljenja kvantitativnega opredeljevanja pojavov;
– redukcionizem zoži vse na tiste prvine, ki se dajo matematično natančno pojasniti in omogočajo znanstvene napovedi z uporabo eksperimentalne metode.

Razlogi proti in za raziskovanje

Za raziskovalno delo moramo imeti precejšnje metodološko znanje.

Zahteva specifično usposobljenost, pridobljeno z izobraževanjem;

– je drago in zamudno;
– naša pricakovanja o ugotovitvah raziskovanja so neskladna z rezultati,glede vsebine  kot relevantnosti za proucevani pojav;
– ni primerno za iskanje odgovorov na vsako vprašanje;
– možnost zmot je zelo velika;
– nikoli ne moremo priti do resnice o pojavu, ampak le do približka ali modela resnice.

Znanstvene ugotovitve je mogoče kadarkoli ovreči.
Ne vladajo jim miti ali ideologije, ne večne resnice ali dogme.

V znanstveno znanje je vgrajen metodičen dvom, ki ga omogoča razvoj.

Kadar koli je mogoče izpodbijati pretekle ugotovitve in iskati nove odgovore na stara vprašanja.

Razlogi za raziskovanje v ZN :
– ekonomski (za NB se porabijo velika sredstva);
– izobraževalni (produkcija znanja);
– spoznavni (razumeti,odkriti),
– politični (politika odloča o alokaciji sredstev),
– etični (iz nujnosti narediti »vidno polje«pomoči pri ŽA

MS malo uporabljajo raziskovalno delo(Hunt84)

– pomanjkanje znanja,ne poznajo raziskav,težko pridejo do ustreznih knjižnic in ne vedo,
kako brati in uporabljati raziskovalne rezultate
– nimajo zaupanja v ugotovitve rezultatov,ki pogosto zanikajo tradicionalno znanje
– nimajo dovoljenja za prekinitev tradicionalnih načinov dela in uvajanje sprememb na osnovi raziskovalnih ugotovitev
– ni spodbude pozitivnih sankcij, niti statusnih niti finančnih, za uvajanje sprememb.

Koraki v raziskovanju so:
– opredelitev problema izbor in opredelitev raziskovalnega problema.

Glavni viri idej so:
– izkušnje v praksi se nam zdijo določeni pojavi problematični, nerazumljivi ali pomenijo izziv
– branje strokovne literature ugotovimo o katerih temah ni nobenih raziskav,kakšne so možnosti za ponovitev že obstojecih raziskav, kakšna priporočil ali je v teku kakšna razprava
– teorija preverjanje in testiranje teoretičnih konceptov v praksi je izziv za raziskovanje
pregled-iskanje  literature bolj ali manj poteka ves čas raziskave, obsega četrtino do tretjino vsega časa.

Zvemo kaj so o tem  drugi pisali, kar nam pomaga pri oblikovanju raziskovalnega vprašanja ali hipoteze. O načrtu raziskovanja se poučimo iz podobnih študij.

Pregled literature je pomemben zaradi seznanitve s prevladujočimi teorijami.

Namen pregleda literature je:
– odkriti katere raziskave so bile opravljene na tem področju
– ugotoviti ,katere raziskovalne strategije, metode in tehnike bi bile najprimernejše
– pomagati opredeliti pojme, koncepte in variabele načrtovanega raziskovanja
– poiskati teoretični okvir, v katerega bo raziskava umešcena
– identificirati mesto naše raziskave v kontekstu znanja z določenega področja

S pomočjo literature lahko ugotovimo:
– raziskanost obravnavanega problema v preteklosti
– znana dejstva o raziskovalnem problemu, kar nam bi pomagalo pri rešiti problem
– metodološke rešitve
– napake drugih raziskovalcev,ki jih ne ponovimo

Literaturo pričnemo iskati , ko smo opredelili problem, vedeti moramo kakšno literaturo potrebujemo kje in kako iskati.

Lahko je v obliki revij, knjig, poročil, doktorskih disertacij, računalniških izpisov;
glede na objavo je publicirana, polpublicirana (diplom.naloge,dipl.dela,mag.dela,doc.disert.)
ali nepublicirana..

Pri iskanju so nam v pomoč katalogi:
– abecedni katalog poznamo avtorja in delo
– stvarni katalog (vsebinski ali semantični) katalog je geselski in sistematični ( numerični )
– poznamo samo predmet in bi radi ugotovili katera dela ima knjižnica.
– računalnik racunalniško vodene podatkovne baze za področje ZN CINHAL(omogoča vpogled v vse članke s podrocja ZN v ang.jeziku) ;

za področje medicine  MEDLINE ;  knjižnica COBBIS ; področje pedagoških znanj ERIC

– kritično branje je spretnost , zbiranje misli in ustvarjalna predelava le teh v novo celoto.

Poteka tako,da besedilu zastavljamo vprašanja,na katera moramo v njem najti odgovore.

Ključna vprašanja so:
– kaj je predmet raziskave? (odg.v naslovu ,zagotovo pa v izvlečku)
– kateri so razlogi raziskave? (avtor mora navesti razloge za obravnavo izbranega vprašanja)
– kako je raziskava potekala? (načrt mora ustrezati raziskovalnemu vprašanju, predstavljen način oblikovanja raziskovalnih inštrumentov in njihovega preizkušanja ali naveden vir).
– ali so ugotovitve razložene,utemeljene in pomembne? (predstaviti postopke obdelave podatkov-kvalitetne kot kvantitetene)
– kako se zaključki ujemajo z namenom raziskave? (dobro pogledati na začetek in videti, kako se le ti ujemajo z namenom raziskave in raziskovalnim vprašanjem, ali so rezultati prepričljivi, da bi jih uporabili pri lastnem delu)

Tehniko kritičnega branja sestavljajo:
– priprava
– pregled(analiza)
– predelava(sinteza)
– ugotavljanje in beleženje rezultatov(glede na bralni cilj,glede na namen uporabe)
– pomembna je izbira primernega prostora in časa

Načrt raziskovanja,izbor strategij in metod

Skrbno načrtovanje zagotovi raziskavi kredibilnost in uporabnost.

Pri načrtovanju moramo zagotoviti njegovo veljavnost in zanesljivost ter se izogniti pristranskosti. Veljavnost ločimo zunanjo (uporabimo ustrezni raziskovalni instrument za zbiranje podatkov in da so rezultati primerljivi s podobnimi študijami) in notranjo(raziskovalne instrumente merijo tisto,kar nameravamo meriti,podatki so prava podoba dogajanja,ki ga želimo prouciti.). Zanesljivost-je stopnja ,do katere bi bili podatki identicni,ce bi študijo ponovili v drugem prostoru in casu. Pristranskost-je posledica dejstva,da vsako raziskovanje poteka v družbenem okolju. Da bi se izognili pristranskosti lahko uporabimo postopek triangulacije-kombinacijo strategij,metod in teorij z namenom nadomestiti šibkost enega pristopa z mocjo drugega. Nacrtovati je potrebno cas,denar,sredstva,sodelavce in svetovalce,potrebna dovoljenja za raziskavo,najvažnejši pa so metodološki vidiki dela.

Strategija pomeni širši okvir raziskovanja, ki se nanaša na celoten, dolgotrajnejši potek raziskave.

Poznamo tir glavne metode znanstvenega raziskovanja:

– deskriptivna ali opisna metoda podatke zberemo z opazovanjem ali spraševanjem (anketa,intervju), podatke obdelamo kvantitetno ali kvalitetno)
– eksperimentalna metoda pri katerih v nadzorovanih okolišcinah posegamo v pojav in ugotavljamo vzorčno-posledične zveze
– zgodovinska metoda ali analiza virov nanaša se na proučevanje dokumentacije ali materialnih ostankov določenih pojavov ali procesov

Pri raziskovanju se uporabljajo različne strategije:
– študija primera poglobljeno obravnavamo enega ali majhno št.primerov,z uporabo različnih raziskovalnih metod
– longitudinalna študija podatke zbiramo skozi daljši čas na vec časovnih točkah na enak način
– primerjalna študija med regijami, državami, med študenti različnih fakultet
– presečna študija najbolj pogosta, pojav opazujemo samo na eni točki v času
– akcijsko raziskovanje gre za reflektirano,raziskano uvedbo neke spremembe v konkretno okolje z enakopravnim sodelovanjem raziskovalca in subjektov raziskave
– pilotna študija preizkusna, manjša raziskava pred glavno raziskavo za preizkus metode, inštrumentov in vzorca

Eksperiment – gre za nadzorovano poseganje v pojav in ugotavljanje posledic. Najbolj enostavna oblika v izbrani skupini (eksperimentalni),
uvedemo nek sistematično nadzorovan poseg.
Pri kontrolni skupini tega posega ne uvedemo, vsi drugi pogoji pa so enaki kot pri eksperimentalni.
Poseg deluje kot neodvisna spremenljivka,izid pa kot odvisna.

Kvazi-eksperiment eksperiment poteka v naravnem okolju in ne v laboratorijih.
Vsi pogoji niso nadzorovani zato zaključkov ne moremo do take mere posploševati.

Evalvacijsko in akcijsko raziskovanje imata elemente eksperimentalnega pristopa evalviramo določeno novost ali spremembo,ki smo jo uvedli in ocenjujemo njene posledice,

Akcijsko raziskovanje gre za več zaporednih korakov,kjer se faza akcije izmenjuje s fazami analize, refleksije in evalvacije te akcije na podlagi ugotovitev teh faz se potem akcija ponovi v enaki ali spremenjeni obliki.

Anketa je najbolj znana oblika zbiranja podatkov za raziskovanje v družbenih vedah.

Anketiranje je uporaba vprašalnikov na večjih skupinah respodentov anketirancev.

Namenjeno je opisu pojava ali razlagi zvez med spremenljivkami.

Anketiramo lahko po pošti,vprašalnike razdelimo večji skupini ljudi, da jih sami izpolnjujejo ali pa vprašanja prebere in beleži odgovore anketar.

Navodila za izpolnjevanje morajo biti zelo jasna.

Ankete obsegajo različne tipe vprašanj : zaprtih ,z možnostjo izbire enega ali več odgovorov , preko kombiniranih in do popolnoma odprtih, ko respondent napiše odgovor s svojimi besedami.

Pomanjkljivosti ankete : ne moremo biti prepričani , da izrazi , ki jih uporabljamo v vprašalniku pomenijo isto za vse respondente

;vprašalnik z zaprtimi vprašanji je neke vrste Procurstiva postelja ;respondenti se lahko zatekajo k »želenimi« odgovori,o katerih velja družbeni konsenz.

Koraki raziskovanja s pomočjo anketnega vprašanja so:
– pripravljalna faza(preživimo nekaj casa v okolju)
– pilotska študija(poskusno sestavljen vprašalnik ,vprašanja še odprta,manjše št.ljudi)
– izvedba ankete na načrtovanem vzorcu (izvedba temelji na popravljenem vprašalniku)

www.zabavno.eu

Načrtovanje vprašalnika: razumljiva enostavno odgovorljiva; navodila za odgovarjanje jasna; prilagojena računalniški obdelavi;
zaporedje ohranja zanimanje; osebna vprašanja na koncu; pomembna lepa oblika in splošni vtis; vprašalnik mora imeti uvod ali nagovor;
zagotoviti anonomnost in zaupnost podatkov ter uporabo izključno v raziskovalne namene.

Oblike vprašanj:
– odprta – respondent sam napiše odg.
– dihotomna – dve možnosti odg.da/ne ,dodamo še ne vem
– zaprta vprašanja izbirnega tipa-ponudimo odg. ,da jih respondentje izberejo glede na navodila enega ali več
– rangiranje – po pomembnosti, vplivu stopnjevalne alternative – nikoli-včasih-vedno, ali zelo-niti niti-sploh ne, lahko kombiniramo

Vzorčenje je izbor dela populacije,ki predstavlja v raziskovanju celotno populacijo.

Možna je nazastopanost ali podzastopanost določenih kategorij(starost,izobrazba).

Oblike vzorčenja so:
– enostavni slučajni vzorec – vse enote imajo enako možnost ,da so izbrane.

Uporabimo žrebanje ali metodo slučajnih števil
– stratificiran vzorec-populacija sestavljena iz določenih skupin, za katere želimo ,da so vse zajete (uporabljen pri večini anket)
– kvotni vzorec – temelji na slučajnem izboru,v vnaprejšnji odločitvi, koliko posameznih predstavnikov  npr. določenega poklica ali regije potrebujemo za študijo

Velikost vzorca je odvisna od namena in možnosti raziskave. Dober vzorec velik vzorec.

Realizacija vzorca je delež izbranih v vzorec, ki pravilno izpolnijo vprašalnik.

Določen izpad moramo pričakovati zavarujemo se z povečanim vzorcem. Sprejemljiv izpad 35%.

Intervju je poleg ankete najbolj običajna oblika zbiranja podatkov s spraševanjem:

Uporablja se pri raziskavah, ki temeljijo na kvalitativnih metodah.

Intervjuji so:
– strukturiran standardiziran najbolj podoben ustni anketi,ima veliko ožjih vprašanj,spraševalcev vpliv majhen
– polstrukturiran-odprt
– usmerjen-odprt
– globinski-najmanj strukturiran,za analizo najbolj zahteven

Opazovanje je raziskovalna metoda, kadar izpolnjuje določene pogoje :

– je načrtovano , sistematično , preverljivo , smotrno , omejeno , izčrpano in beleženo

Prednosti:
– neposredno , celovito , opazujemo procese  in spraševanju nedostopne pojave

Pomanjkljivo:
– opazujemo le sedanjost,samo zunanje pojave,ne pa razloge za tako vedenje,ne more biti dolgotrajno

Opazujemo specifične dogodke ali pa opazujemo situacije. Ločimo odkrito (opazovalec se predstavi) in skrito opazovanje (opazovalec ne pove pravega razloga svoje prisotnosti v opazovanem okolju (etični problem)).

Zapisovanje rezultatov opazovanje strukturiramo, pripravimo protokol opazovanja in sistematično beležimo ugotovitve.

Pri manj strukturiranem uporabimo terenske zapiske,pomemben je dnevnik raziskovalca.

Opazovanje kot metoda zbiranja raziskovalnih podatkov je lahko problematična ,če nismo nenehno pozorni na zagotavljanje veljavnosti.

Kvantitativna analiza-kvantitativni podatki so tisti,ki jih izražamo v številkah

Kvalitativna analiza-podatki za kvalitativno analizo so vedno v obliki besedila.

To so zapiski intervjujev,opazovanja,ogovori na zaprta vprašanja v anketnih vprašalnikih.

Interpretacija rezultatov – rezultate interpretiramo,to je razložimo v kontekstu ugotovitev drugi raziskovalcev ter okolišcin,v katerih je proučevani pojav potekal.

Poročanje o raziskovanju značaj raziskovalnega dela ima samo tisto, ki je javno objavljeno in dostopno kritiki strokovne javnosti(diplomska dela ,poročilo naročnikom raziskave, predstavitev na kongresu ,strokovnem srečanju, strokovni ali znanstveni članek,..

Kako napisati raziskovalno poročilo :: vsebovati mora :
– zakaj je bila raziskava izvedena(namen)
– kako se raziskava navezuje na ustrezno področje(pregled literature)
– kako je bila izvedena(pristop,metode in tehnike zbiranja in obdelave podatkov)
– kakšni so rezultati
– kakšne so ugotovitve in priporočila(spoznavna in praktična)

Kaj naj vsebujejo posamezna poglavja

Uvod se nanaša na teoretični kot na empirični del poročila.

Zanimiv naj bo za bralca razložiti je potrebno zakaj se odločimo za raziskavo, zakaj je predmet pomemben in za koga. Na koncu je jasno formuliran namen raziskave.

Pregled literature je odvisen od naslovnika raziskovalnega poročila.

Pri diplomskem delu obsežnejši ,zajema do 50% besedila, pri referatu ali pri članku je lahko krajši.

Metode je potrebno natančno predstaviti (preverljivost dela).

Pojasniti naslednje:
– utemeljiti izbrane metode
– vzorec respondentov, način vzorčenja, dovoljenje za raziskavo, pridobitev pristanka vključenih, etični vidiki
– instrumentarij in načini zbiranja podatkov
– kako je potekala analiza podatkov,katere statistike, računalniški programi so bili uporabljeni
– rezultati predstavljeni ločeno od razprave
– zaključki in priporočila se nanašajo na spoznavne pridobitve, praktična uporabnost
– poročilo obsega tudi naslovnico s podatki o avtorju….,naslednja stran pregled vsebine,nato izvleček in ključne besede. Na koncu besedila je seznam literature(pripravljen po dogovorjenem načinu-vancuver ali harvard ali kombiniran,lahko vsebuje še zahvale.

Citiranje je dobesedno navajanje besed, ki jih označimo z ».V strokovnem tekstu je citiranje literature navajanje povzetkov ,ugotovitev enega ali več avtorjev.

Vzroki:
– spoštovanje avtorstva
– možnost preverjanja citiranih dejstev
– vpogled v strokovno usposobljenost pisca
– možnost preverjanja zastarelosti informacij

Poznamo več načinov citiranja –harvardski, vancuverski ali kombinacija.

Ustno-pisno poročanje način izberemo glede na ciljno populacijo.

Pisno ali zapisano je lahko v različnih oblikah (članek,rač.zapis..)

Bralcu omogoča lastno izbiro bralnega okolja,komunikacija je enosmerna in izključuje možnost diskusije.

Lažje se shranjuje, preverja in obdeluje. Ustno-okolje sprejema je v naprej določeno,zaradi komunikacije je možna takojšna informacija o razumevanju in dodatno pojasnjevanje vsebin poročila.

Poročevalec se prilagaja trenutni skupini za nastop se mora posebej pripraviti.

Referat je pisna oblika z ustno razlago, ki vsebuje uvod, jedro in sklep v primeru objave mora struktura ustrezati kriterijem za pisanje članka,

da pa ni objavljen, je njegov domet dosega uporabnikov omejen na trenutne poslušalce.

Poročevalec ima omejen čas poročanja in v naprej poznane tehnike izvedbe (video, grafoskop, diaprojektor).

Plakat je vizuelno pisno poročilo, ki je lahko lepak s krajšim besedilom ali risba , ki kaj razglaša, opozarja.

Je didaktični pripomoček.

Mora biti jasna samostojna interpretacija vsebine.

Vedno je na vidnem mestu. Organizatorji vnaprej določijo obliko in čas predstavitve plakata.

Obiskovalec si izbere čas in trajanje ogleda, možno je večkratno branje in dodatno kontaktiranje z avtorjem.

Transport lahko predstavlja težave (dolgi,možnost poškodb,..)

Knjiga je lahko podrobno argumentirano zagotavlja obširen pregled literature lahko obravnava več tem lahko se ponatisne je lahko neenake kakovosti med poglavji(več piscev), lahko je zastarelo zaradi potrebnega časa priprave in izdaje.

Članek hitro dospe do uporabnika(je aktualen) ima omejen obseg ima lahko več avtorjev kar ne izključuje enotnosti.

V novejšem casu založbe potrebujejo vse krajši čas za knjižne izdaje, članki pa lahko čakajo več mesecev na objavo.

Analiza strokovnega članka : oblikovna analiza, metodološka , vsebinska

Izvleček sodi k t.i. sekundarni opremi strokovnega članka, pisan je v tretji os. edn. ali  mn., ne vsebuje več kot 250 besed ne uporabljamo kratic, bistvo vsebine ,predstavitev raziskovalnega vprašanja, navedeni material in metode , ne citiramo drugih avtorjev.

Ključne besede so besede ali besedne zveze, ki najbolj označujejo vsebino članka. Navede jih avtor do 5,v tekstu se ponavljajo.

Deskriptorji : Kadar so ključne besede izbrane iz standardiziranega geslovnika imenovanega tezavrus se imenujejo deskriptorji.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja