Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih


Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 2016

14 maja, 2016 v Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi |

Natisni si članek! Natisni si članek!

RAZLOŽI FILOZOFSKA STALIŠČA O ZNANOSTI:

racionalizem:

  • Zagovarjanje, da je znanstveno samo tisto, kar je razumljivo in logično dokazljivo (neprotislovno, ponovljivo)
  • Ravnanje po razumu (razum je najvišji kriterij spoznanja; izkušenj ne cenijo)

 

EMPIRIZEM:

  • Zavzemanje za stališče, da je vse znanstvene izjave možno skrčiti na konkretne izkušnje pri opazovanjih ali eksperimentih
  • Filozofija izkušnje (izkušnja je edini vir človeškega spoznanja; logične analize in teoretičnih posploševanj ne cenijo)

 

MODERNI EMPIRIZEM:

  • Sinteza obeh prejšnjih (racionalizem + empirizem)
  • Zahteva:
  • neprotislovnost
  • izkustveno in/ali umsko dokazljivost
  • intersubjektivnost
  • časovno in prostorsko univerzalnost

RAZLOŽI NASLEDNJE POJME: (znanstvena disciplina, znanstvena področja, znanstvene vede):

ZNANSTVENA DISCIPLINA: (ima svoje)

  • področje raziskovanja
  • Metodiko dela
  • Specifične merske enote
  • Način vrednotenja in komparacije pojmov
  • Strokovni kader
  • Lastno teorijo

 

Znanstvene discipline à povezujejo se v znanstvena področja

Znanstvena področja à povezujejo se v znanstvene vede

 

KAJ JE KVANTITATIVNO IN KVALITATIVNO RAZISKOVANJE:

KVANTITATIVNO:

  • Deduktivno sklepanje pri oblikovanju vprašanja
  • Strogi kontrolni mehanizmi
  • Izkustveni dokazi zbrani le iz objektivne realnosti (sluh, vid, okus…)
  • Ugotovitve bazirajo na realnosti, ne na osebnem prepričanju raziskovalca
  • Kritike:
  • Problem numeričnega merjenja pojavov
  • Osredotočenost na majhen del človeškega doživljanja v eni študiji
  • Omejenosti in nefleksibilnost v viziji

 

KVALITATIVNO:

  • Pomembna kompleksnost človeka in njegove izkušnje
  • Pomembna dinamika, celovitost in pričakovanja posameznika
  • Zbiranje in analiza kvalitativnih materialov, ki so pripovedne narave in subjektivni
  • Terensko raziskovanje
  • Več raziskovalcev, daljši čas
  • Zbiranje in obdelava podatkov poteka sočasno
  • Pojav novih raziskovalnih vprašanj v fazi poteka raziskave
  • Rezultati temeljijo na osnovi dejanskih izkušenj vključenih ljudi
  • Kritike:
  • Ljudje so občutljivi in zmotljivi
  • Subjektivnost raziskovalca lahko poseže na analitično raven razumevanja rezultatov
  • Vključeno majhno število ljudi

 

NAŠTEJTE NAJMANJ 5 ZNAČILNOSTI KVANTITATIVNE RAZISKAVE IN JIH NA KRATKO OPIŠITE:

  • Ekonomično zbiranje večjih količin podatkov
  • Jasen raziskovalni cilj
  • Večja možnost kontrole raziskovalnega procesa
  • Enostavno primerljivi podatki
  • Neprilagodljiv (ko se zbiranje podatkov začne, je sprememba skoraj nemogoča)
  • Šibak v razumevanju družbenih procesov

 

NAŠTEJTE 5 ZNAČILNOSTI KVALITATIVNE RAZISKAVE:

  • Raziskovalni dizajn se razvija tekom raziskave
  • Raziskovalec ustvarja dizajn glede na to, kaj se je naučil tekom raziskave
  • Vključenih več strategij zbiranja podatkov
  • Celovitost pristopa in razumevanje celote
  • Raziskovalec intenzivno vključen v potek raziskave
  • Cilj je razvoj razumevanja proučenega pojava v realnem svetu

 

OPIŠI MESTO IN VLOGO HIPOTEZE PRI KVANTITATIVNEM IN KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:

KVANTITATIVNA RAZISKAVA:

  • Hipoteza je začetek raziskave
  • Predvideva (napoveduje) pričakovane rezultate raziskave

 

KVALITATIVNA RAZISKAVA: (začne se lahko)

  • Z hipotezo, ki predvideva pričakovane rezultate
  • Brez hipoteze à raziskavo »vodijo« izkušnje udeležencev (na začetku je premalo znano o problemu, zato se hipoteze ne postavi pred pričetkom raziskave)

 

Kako poteka kvalitativna analiza in interpretacija:

  • Analiza naj bi pripeljala do oblikovanja konceptov, hipotez in teoretičnih formulacij
  • Utemeljena teorija (3 elementi):
  • Pojmi
  • Kategorije (oblikujemo iz pojmov)
  • Propozicije (oblikujemo iz med seboj povezanih kategorij in jo uredimo v kolikor je mogoče sistematično in povezano teorijo)
  • Prepise dokumentov najprej razčlenimo in določimo enote kodiranja
  • Nato jim pripišemo izraze za pojme, ki jim po našem ustrezajo
  • Analiziramo značilnost teh pojmov
  • Izberemo najbolj relevantne pojme
  • Te pojme definiramo, iščemo ali konstruiramo odnose med njimi
  • Formuliramo pravilnosti, obrazce in teoretične razlage ter pojasnitve
  • Vsak korak dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami (jasno mora biti razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz empiričnega gradiva)

NAŠTEJTE IN KRATKO OPIŠITE POMEMBNE KORAKE V KVANTITATIVNI RAZISKAVI: (18)

1.FAZA: koncept raziskave (5)

  • Oblikovanje in omejitev problema
  • Pregled obstoječe literature
  • Prevzem kliničnega dela
  • Definiranje strukture koncepta definicije
  • Formuliranje hipotez

2.FAZA: dizajn in planiranje raziskave (7)

  • Izbor raziskovalnega dizajna
  • Razvoj protokola intervencij
  • Identifikacija populacije
  • Oblikovanje plana vzorčenja
  • Specifikacija metod za merjenje spremenljivk
  • Razvoj metod za zaščito subjektov raziskave
  • Dokončanje raziskovalnega projekta

3.FAZA: empirična faza (2)

  • Zbiranje podatkov
  • Priprava podatkov za analizo

4.FAZA: analitična faza (2)

  • Analiza podatkov
  • Interpretacija rezultatov

5.FAZA: faza razširitve podatkov (2)

  • Razpravljanje in komunikacija o dobljenih rezultatih
  • Prenos spoznanj v prakso

 

KAKO MORA BITI PRIPRAVLJEN PREDLOG KVANTITATIVNE RAZISKAVE:

  • Pregled znanega
  • Namen raziskave
  • Cilji raziskave
  • Hipoteze
  • Metodologija
  • Vzorčenje
  • Metode
  • Viri

 

Opiši, kako je potekal razvoj raziskovanja v zdravstveni negi skozi zgodovino:

OBDOBJE FLORENCE NIGHTINGALE:

  • Opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnih faktorjev okolja, ki pospešujejo fizično in psihično dobro počutje pacienta
  • Proučevanje vplivnih dejavnikov na smrtnost vojakov v bolnišnicah v času Krimske vojne
  • Dala je pomemben prispevek k izboljšanju javnega zdravja
  • Ne kaže se veliko literature raziskovanja
  • Razvoj medicine in vpliv na razvoj ZN

 

OBDOBJE PO FN, DO 1950:

  • Raziskovanje do leta 1950 ni bilo klinično usmerjeno
  • MS so raziskovale predvsem sebe

 

OBDOBJE PO 1950: (sindrom FN – vpliv na izobraževanje)

  • Pokaže se zaskrbljenost menedžmenta ZN zaradi pomanjkanja raziskav v sami klinični praksi à vzpodbuda za razvoj kliničnega raziskovanja

 

OBDOBJE PO 1970:

  • Razmah raziskovanja v ZN predvsem v ZDA
  • Usmeritev ZN v izboljševanje klinične prakse
  • Evropa à organizirana skupina MS v raziskovanju, ki je povezala 25 držav
  • Prve revije na področju raziskovanja

 

OBDOBJE PO 1980:

  • Poveča se število MS, ki so imele znanje za raziskovanje
  • Povečala se dostopnost do informacijske tehnologije
  • Poveča se število revij na področju raziskovanja
  • Postalo je jasno, da je raziskovanje ključno za razvoj profesije

 

OBDOBJE PO 1990:

  • 1900 à v ZDA ustanovijo Nacionalni inštitut za raziskave na področju ZN

 

 

razloži pojem temeljna raziskava:

  • Je eksperimentalno ali teoretično delo
  • Pridobiti želimo predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavah dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno obravnavo
  • 2 vrsti:
  • Čista temeljna raziskava (namen je napredek znanja)
  • Usmerjevalna temeljna raziskava (namen je ustvarjanje novega znanja)

 

NAŠTEJ OVIRE ZA RAZISKOVANJE V ZN IN PRENOS DOKAZOV V PRAKSO ZN:

KAKOVOST IN NARAVA RAZISKAV:

  • Težave pri izvajanju kakovostnih raziskav v kliničnem okolju
  • Premalo sodelovanja med raziskovalci in kliniki
  • Način komuniciranja raziskovalcev s praktiki o možnostih implementiranja dobljenih rezultatov v neposredno prakso
  • Predstavitev rezultatov za uporabnost v širših dimenzijah – meta analiza

ZNAČILNOSTI MS:

  • Znanje, drža, vedenje, odpor do sprememb
  • Premalo znanja za implementacijo dokazov
  • Problem razumevanja pri MS, ki ne govorijo angleško

ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI:

  • Organizacijska kultura
  • Administrativne in organizacijske ovire za realizacijo dokazov v praksi
  • Slaba podpora vodstva

 

NAŠTEJ POGOSTE VIRE DOKAZOV ZA PRAKSO ZN PO AVTORICI POLIT ET. AL:

  • Tradicija in moč (temelj na tem, bolj kot na podlagi dokazov)
  • Oseba z avtoriteto (oseba z veliko znanja in izkušenj, okolje ji prepušča strokovno presojo)
  • Klinične izkušnje (vezane na delo nekega oddelka)
  • Preizkušanje in napake (preizkušanje različnih možnih rešitev, dokler se ne reši)
  • Intuicija (znanje, ki ga ne moremo razložiti na podlagi argumentov)
  • Logično razmišljanje (na problem osredotočena metodologija reševanja)
  • Zbiranje informacij (zanašanje na namensko zbrane informacije)
  • Raziskovanje stroke (dokazi iz raziskav – omogoča napredek v stroki in širše)

Opiši hierarhijo dokazov v raziskovanju:

NIVO 1:

  • Sistematični pregled randomiziranih kliničnih študij
  • Sistematični pregled nerandomiziraniih kliničnih študij

NIVO 2:

  • Posamezne randomizirane klinične študije

NIVO 3:

  • Sistematični pregled študij s korelacijami/opazovanji

NIVO 4:

  • Posamezne študije s korelacijami/opazovanji

NIVO 5:

  • Sistematični pregled opisnih/kvalitativnih/psiholoških študij

NIVO 6:

  • Posamične opisne/kvalitativne/psihološke študije

NIVO 7:

  • Mnenja avtorjev in ekspertnih komisij

 

KAJ SO SISTEMATIČNI PREGLEDI DOKAZOV, OPIŠI:

  • Združevanje in sistematično povezovanje posameznih dokazov na določenem raziskovalnem vprašanju

Oblike:

  • Meta sinteza – kvalitativna sinteza (širša razlaga in interpretacija rezultatov raziskav na skupni specifični točki)
  • Meta analiza – kvantitativna integracija (vsaka raziskava je sestavni del statistične obdelave)

 

KAJ JE META ANALIZA:

  • Kvantitativna integracija
  • Sekundarni dokument, po strukturi podobna primarnemu
  • Analiza podatkov iz že objavljenih člankov in njihova skupna obdelava
  • Zelo natančen protokol
  • Rezultat = odločitev o tem, ali je določen ukrep koristen

 

 

 

Težave (slabosti) meta analize:

  • Ni protokola analize
  • Pomanjkljiv opis izbora literature
  • Homogenost rezultatov ni prikazana s testi
  • Neustrezne statistične analize
  • Ni razlage možnosti pristranosti različnih objav (v primeru statistično pomembnih razlik)
  • Ni jasnih sklepov in predlogov za nadaljnje raziskave

 

RAZLOŽI KAJ JE PARADIGMA IN KAJ JE PARADIGMA V ZN:

PARADIGMA:

  • Niz medsebojno povezanih predpostavk, ki dajejo okvir za preučevanje
  • Predpostavka ali domneva neke znanstvene skupine
  • Ne zahteva nikakršnega preverjanja
  • Služi kot primer oz. vzorec pri postavljanju znanstvenih vprašanj o realnem svetu ter iskanje odgovorov na ta vprašanja
  • Vsebovana je v teoretičnem izhodišču raziskovanja

 

PARADIGMA V ZN:

  • Je del kompleksnosti realnega sveta
  • Pogosto terminsko opredeljena kot filozofska vprašanja:
  • Kakšna je naravna realnost
  • Kakšen je odnos raziskovalec – raziskovano
  • Kakšna je vloga vrednot v raziskavi
  • Kako je najbolje pridobiti dokaz
  • Pozitivizem = kvantitativno raziskovanje (cilj je meriti)
  • Naturalizem = kvalitativno raziskovanje (cilj je opisati)

 

OPIŠI POZITIVISTIČNO PARADIGMO V RAZISKOVANJU:

Gre za kvantitativno raziskovanje:

  • Empirizem à kar lahko zaznamo s človeškim umom in kvantificiramo (dejstva)
  • Determinizem à vzrok in posledica, razlaga je v empiričnih podatkih
  • Hipotetično deduktivni pristop
  • Logični pozitivizem à interpretacija podatkov s pomočjo matematike, logike

 

KAJ JE SPREMENLJIVKA, NAŠTEJ VRSTE IN ODNOSE MED NJIMI:

  • Nekaj, kar varira (se spreminja)
  • Poznamo neodvisne (vzrok) in odvisne (posledica)
  • Odnosi: več kot; manj kot; različen od; v zvezi z; pozitivno ali negativno povezan

 

ODVISNE IN NEODVISNE SPREMENLJIVKE:

ODVISNA: (y)

  • Spremenljiv izsledek, ki nas zanima
  • Spremenljivka, ki je hipotetično odvisna od neodvisne spremenljivke oz. je z njo povzročena
  • (posledica)

 

NEODVISNA: (x)

  • Spremenljivka, za katero predpostavimo, da povzroči odvisno spremenljivko oz. nanjo vpliva
  • (vzrok)

 

DOLOČI SPREMENLJIVKE IN OPIŠI ODNOSE MED NJIMI PRI HIPOTEZI:

»Noseče ženske, ki dobijo navodila v zvezi s potekom poroda in poporodnim obdobjem, redkeje izražajo poporodno depresijo, kot ženske, ki teh navodil niso prejele«.

 

  • Neodvisna spremenljivka (vzrok) à navodila v zvezi potekom poroda in popor. obd.
  • Odvisna spremenljivka (posledica) à izražanje poporodne depresije

 

DOLOČI SPREMENLJIVKE IN OPIŠI ODNOSE MED NJIMI PRI HIPOTEZI:

»Otroci, katerih matere so sodelovale v programu negovalnih intervencij za matere izpostavljene nasilju partnerja (X), bodo imeli manj vedenjskih problemov (Y), kot otroci, katerih matere so imele samo rutinsko obravnavo«.

 

  • Neodvisna spremenljivka (vzrok) à izpostavljenost mater nasilju partnerja (x)
  • Odvisna spremenljivka (posledica) à vedenjski problemi otrok (y)
  • X povzroči Y

 

 

 

OPIŠI KORELACIJSKE RAZISKAVE:

  • Iščemo povezave med dvema variablama
  • Raziskovanec ne more kontrolirati neodvisne spremenljivke
  • Verodostojne kot eksperimentalne v pojasnjevanju vzorčnih in posledičnih odnosov med variablama
  • Imajo manj podpornih dokazov

 

RETROSPEKTIVNI DIZAJN:

  • Pojav v sedanjosti povezan s pojavom v preteklosti še preden se je raziskava začela
  • Potekajo na več lokacijah
  • Primer: povezava med rakom na pljučih in kajenjem

 

PROSPEKTIVNI (NEEKSPERIMENTALNI) DIZAJN:

  • Kohortni dizajn (začnemo s proučevanjem domnevnih vzrokov in nadaljujemo z domnevnimi učinki)
  • Dražje kot retrospektivne
  • Potrebujemo velik vzorec
  • Bolj raziskovalno zanesljive kot retrospektivne

 

RAZLOŽI RAZLIKO MED RETROSPEKTIVNIMI IN PROSPEKTIVNIMI RAZISKAVAMI:

RETROSPEKTIVNE:

  • Zbiranje podatkov iz sedanjosti
  • Primerjava s podatki iz preteklosti
  • Najpogosteje enkratno zbiranje podatkov (lahko problematično)

 

PROSPEKTIVNE:

  • Podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije
  • Merijo se kasnejši izidi (intervencija + predpostavljanje učinka)

 

RAZLOŽI KAJ JE SEKVENCA PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:

  • Vrsta kratkih, zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij
  • Ko delamo take kroge utrjujemo in razširjamo znanje o pojavu, ki ga raziskujemo
  • Vsaka sekvenca je v osnovi, po sosledju podobna celotni običajni raziskavi
  • Upoštevamo v prejšnjih korakih pridobljeno znanje pri načrtovanju naslednjega koraka à širimo krog spoznanj o vprašanju

RAZLOŽI POJEM HERMENEVTIČNI KROG V RAZISKOVANJU:

  • Postopno širjenje spoznavanja
  • Spirala ali krog širjenja razumevanja

 

OPIŠITE SESTAVINE IN POMEN UVODA KOT ELEMENTA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA ČLANKA:

  • Bistvo problema, jasnost, informativnost
  • Kaj je o problemu znanega in kaj ne
  • Citiramo najpomembnejša dela
  • Teoretična izhodišča problema
  • Pisanje v smislu lijaka (od širšega-bolj znanega, do ožjega-manj znanega)
  • Natančno oblikovano vprašanje raziskave (formuliran problem, hipoteze)

 

KAJ JE RAZPRAVA V ČLANKU, OPIŠI NJENE ZNAČILNOSTI:

  • Odgovarja na vprašanja v uvodu
  • Pojasni kako rezultati podpirajo odgovore in koliko se odgovori ujemajo z                                              obstoječim  znanjem
  • Nikoli ne mešamo rezultatov in diskusije v istem poglavju
  • V diskusiji rezultatov ne ponavljamo
  • Pišemo v sedanjiku
  • Poudarimo omejitve naših ugotovitev in nasprotujoče si rezultate v raziskavi
  • Navedemo kako nas odgovor podpirajo rezultati drugih raziskav enako kadar drugi  avtorji odkrijejo nasprotno, pojasnimo razhajanja
  • Na koncu pokažemo pomen nase raziskave, njeno aplikativnost, sklepe ki jih je    potrebno se nadalje raziskovati

 

KAJ JE BRANJE LITERATURE IN ZAKAJ JE POMEMBNO:

  • Ni enkratno dejanje
  • 1/3 časa raziskave je uvodni pregled literature (sledijo občasni pregledi)
  • Izvemo, kaj so drugi že odkrili in napisali o raziskovalnem vprašanju
  • Dokončno oblikovanje konkretnih ciljev, raziskovalnih vprašanj/hipotez
  • Dobimo podatke, ki vplivajo na:
  • Načrt in potrebnost raziskave
  • Izbor inštrumenta
  • Umestitev raziskave v kontekst znanja

KAJ JE PREGLED LITERATURE IN ZAKAJ JE POMEMBEN:

KVALITATIVNA RAZISKAVA:

PRISTOP 1: TEMELJNE TEORIJE:

  • Zbiranje podatkov
  • Analiza podatkov
  • Oblikovanje teorije
  • Pregled literature
  • Iskanje povezav s prejšnjimi dokazi v teorijo
  • Kako prejšnji dokazi potrdijo ali razširijo razvito teorijo te raziskave

 

PRISTOP 2: TEORIJA POJAVOV:

  • Pregled relevantnih podatkov pred začetkom študije
  • Praktičen opis raziskav drugih pojavov
  • Razumevanje pojava skozi več perspektiv

 

PRISTOP 3: ETNOGRAFSKE TEORIJE:

  • Pregled literature pred zbiranjem podatkov
  • Pregled literature ob analizi podatkov raziskave

 

KVANTITATIVNA RAZISKAVA:

  • Pregled literature ni enkratno dejanje
  • 1/3 vsega časa je uvodni pregled literature
  • Sledijo še občasni pregledi (teoretična ali metodološka vprašanja)
  • Izvemo, kaj so drugi o našem raziskovalnem vprašanju že odkrili in napisali
  • Dobimo podatke, ki vplivajo na:
  • Načrt raziskave
  • Potrebnost raziskave
  • Raziskovalne metode
  • Izbiro merskega inštrumenta
  • Opredelitev pojmov, konceptov in spremenljivk
  • Seznanitev s prevladujočimi teorijami in njihovo veljavnostjo
  • Primerjavo teoretičnih okvirjev, kjer bo raziskava umeščena
  • Umestitev naše raziskave v kontekst znanja

 

 

VIRI ZA PREGLED LITERATURE:

PREGLEDI, VKLJUČENI V RAZISKOVALNA POROČILA:

  • Natančen pregled obstoječih dokazov
  • Razvoj argumentov za novo raziskavo
  • Obseg: 2-4 strani
  • Citirane samo ključne raziskave
  • Ni kritične evalvacije posamezne raziskave
  • Poudarek na evalvaciji celotnega konteksta raziskave

 

PREGLEDI VKLJUČENI V NAČRT RAZISKAVE:

  • Prepriča financerje o pomembnosti raziskave
  • Podan je kontekst znanja in potreba po novi raziskavi
  • Lasten odnos raziskovalca do literature
  • Obsega do 10 strani, glavna izhodišča in ni kritika posameznih raziskav

 

PREGLEDI TEZ ALI DOKTORSKIH DIZERTACIJ:

  • Kritičen pregled raziskave na problemskem področju in kritika posameznih študij
  • Obseg: 20-25 strani ali več

 

PROSTO DOPSTOPNI PREGLEDI LITERATURE:

  • Ni nujno direktno usmerjena v naš raziskovalni problem
  • Najpogosteje v revijah

 

KRITIČNI POGLED NA PREGLEDEANE DOKAZE:

  • Obseg: 15-20 strani

 

Kaj je primarni dokument v raziskovanju in v kakšnih oblikah ga najdemo:

  • Pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek
  • (raziskovalna poročila, diplomska, specialistična, magistrska dela, doktorske disertacije, strokovni in znanstveni članki )
  • Pojavlja se pri objavi rezultatov

 

Kaj so primarni, sekundarni in izkustveni viri pri pregledu literature:

PRIMARNI VIRI:

  • Pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek
  • (raziskovalna poročila, diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije, strokovni članki)

 

SEKUNDARNI VIRI:

  • Opisi raziskav, ki jih je pripravil nekdo, ki ni avtor raziskave (pregled literature)
  • Dober začetek – omogočajo hiter pregled in aktualno literaturo
  • Ne smejo biti nadomestilo za primarne vire (ne dajejo podrobnosti posamezne raziskave in so redko popolnoma objektivni)

 

IZKUSTVENI VIRI:

  • Omogočajo širše razumevanje raziskovalnega problema
  • Ilustrirajo izhodišča
  • Demonstrirajo potrebo po raziskovanju
  • Opišejo vidik določene klinične prakse
  • Vplivajo lahko na oblikovanje raziskovalne ideje
  • So omejeni v pisnih dokazih (najpogosteje so subjektivni)
  • (mnenjski članki, študije primera, anekdote, klinični primeri)

 

KAJ JE IZVLEČEK IN KAJ VSE MORA VSEBOVATI:

  • Kratek opis študije
  • Približno 100-200 besed
  • Vsebina:
  • Bistveni podatki raziskovalnega dokumenta
  • Vprašanja na katera raziskava odgovarja
  • Materiali in metode
  • Rezultati
  • Odgovori na vprašanja in pomen le teh
  • Omejen besedno
  • Polni stavki
  • Ne citiramo literature in opustimo podrobnosti
  • Tretja oseba ednine ali množine
  • Napisan v slovenščini in angleščini

Kaj je študija primera, katere podatke uporabljamo pri tej študiji:

  • Pristop pri raziskovanju pojavov in procesov ter postopkov s pomočjo proučevanja posameznih primerov (posameznik, družinam skupina, skupnost…)
  • Temelji na deskriptivnih (opisnih) informacijah, proučevanju odnosov med pojavi, trendov skozi obdobje…
  • Podatki so vezani na sedanjost in preteklost
  • Uporabljamo:
  • Primarne podatke (izključno gradivno, ki ga dobimo z opazovanjem)
  • Sekundarne podatke (dokumenti, ki so zbrani v dosjejih o primeru ali v anamnestičnih zapisih)
  • Kombinirane podatke (gradivo iz primarnih in sekundarnih virov hkrati)

 

RAZLOŽI KAJ JE TO STRATIFICIRAN VZOREC IN NAPIŠI PRIMER:

  • Stratificiran (slojevit) vzorec je slučajnostni vzorec
  • Populacijo razdelimo na sloje
  • Sestavimo sezname enot po slojih
  • Izračunamo vzročno razmerje
  • Določimo velikost vzorca
  • Iz vsakega sloja izberemo enako število enot (sistematični ali enostavni izbor)

Uporaba à ko je več kot 500 anketirancev in vzorec znaša 20% ali manj

Primer à žrebanje

  • Vzorčenje s ponavljanjem (izžrebano enoto vrnemo v boben – vsaka enota ima ves čas enako možnost, da bo izbrana)
  • Vzorčenje brez ponavljanja (izžrebane enote ne vrnemo v boben – vsaka enota ima večjo verjetnost, da bo izbrana)

 

Kaj je eksperiment, pri katerem raziskovanju ga uporabljamo in kaKšne so njegove omejitve:

  • Poskus (umetno ustvarjena raziskovalna situacija)
  • Eden najučinkovitejših pristopov v raziskovanju
  • Iščemo vzročne povezave med pojavi
  • Bolj v naravoslovju, manj družboslovje
  • Omogoča največjo kontrolo nad spremenljivkami (najbolj zanesljivi zaključki)
  • 2 identični skupini (v eno vnesemo nek vpliv, v drugo ne) à merjenje razlik
  • Strogo določene in kontrolirane razmere

KAJ JE PILOTNA ŠTUDIJA, OPIŠI KDAJ JO UPORABLJAMO:

  • Študija na manjšem vzorcu
  • Ko želimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri dejanski raziskavi
  • Ne odgovarja na raziskovalna vprašanja, odgovarja na vprašanje izvedljivosti raziskave
  • Uporaba:

– Ustreznost R metod in procedur

– Uspeh pri vključevanju anketirancev

– Moč odnosov med spremenljivkami

– Število potrebnih raziskovancev

– Identifikacija spremenljivk, ki jih je potrebno pozorno spremljati

– Ugotavljanje potencialnih problemov v študiji

 

KAJ JE TO LIKERTOVA LESTVICA, OPIŠI POSTOPKE PRIPRAVE TE LESTVICE:

  • Lestvica, ki jo sestavlja vrsta trditev, ki izražajo stališče do določenega pojava
  • Pri vsaki trditvi mora oseba navesti, v kolikšni meri se strinja z njo oziroma se ne

 

Priprava Likertove lestvice:

  • Zbere se večje število trditev
  • Z njimi se anketira vzorec iste populacije, na kateri nameravamo izvesti pravo raziskavo
  • Na osnovi rezultatov se oblikuje 2 skupini (z nizkimi in z visokimi rezultati)
  • Izloči se vse trditve, kjer so tisti z nizkimi rezultati odgovorili podobno kot tisti z visokimi
  • Zadrži se trditve, kjer se rezultati med skupinama razlikujejo

 

RAZLOŽI KAJ PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU POMENI RAZISKOVATI DRUŽBENO CELOTO V KONTEKSTU: (3 sestavna načela)

  • Raziskujemo posameznika ali družbeno enoto (družino) kot celoto, ne le posameznih vidikov à holistično gledanje na človeka (npr. ankete)
  • Upoštevamo tudi informacije o naravnem in družbenem okolju ali kontekstu in ga podrobno opišemo à posameznik neločljivo vezan z okoljem, kar vpliva na vedenje
  • Raziskovati pojave v kontekstu pomeni tudi raziskovati v vsakdanjih okoljih à tam, kjer delajo, živijo

 

RAZLOŽI RECEPTIVNO DRŽO PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:

  • Drža pozornega poslušalca in opazovalca
  • Pozornost je enakomerno porazdeljena na različne ravni in vidike
  • Raziskovalec naj bo pozoren na vsako dogajanje s strani udeležencev
  • Domneva à ljudje, katerih probleme raziskuje, imajo drugačno, podrobno in poglobljeno vednost o svojem položaju

 

RAZLOŽI LONGITUDINALNI DIZAJN V OKVIRU ČASOVNE DIMENZIJE RAZISKOVANJA:

  • Večkratno zbiranje podatkov v daljšem časovnem obdobju
  • Raziskovanje dolgotrajnih pojavov (dinamika pojava v obdobju, nenehno spremljanje primerov – cepljenje, rast…)
  • Določljiv časovni okvir in število zbiranja podatkov
  • Večkratno zbiranje podatkov iste populacije à študije trendov
  • Večkratno raziskovanje iste populacije à panelna študija
  • Spremljanje iste populacije po izvedeni specifični intervenciji à follow up študija

 

KAJ JE FENOMENOLOGIJA, OPIŠI DESKRIPTIVNO IN INTERPRETATIVNO FENOMENOLOGIJO:

  • Individualna interpretacija izkušenj in poti razlaganja le teh (vedenje posameznika)
  • Nauk o pojavih in njihovih oblikah
  • Služi za razumevanje vsakodnevnega življenja ljudi

DESKRIPTIVNA (OPISNA):

  • Mnenja o pojavu
  • Ponavljajoči se procesi skozi celotno raziskavo

 

INTERPRETATIVNA (RAZLAGALNA):

  • Interpretacija in razumevanje

 

KAJ SO KLINIČNE SMERNICE, OPIŠI:

  • Pomembne za ZN
  • Delajo jo učinkovito
  • Izboljšujejo procese in izide ZN
  • Združevanje različnih dokazov, ki temeljijo na sistematičnih raziskavah
  • Narejene iz potrebe po ureditvi in vodenju procesov
  • Lahko različne smernice za isti problem

OPIŠI INDUKTIVNO POT OBLIKOVANJA TEORIJE:

  • Pot od posamičnega k splošnemu
  • Opazovanje dejstev v realnem svetu, posamična izkustvena posplošitev
  • Išče se vzorce oz. pravilnosti, ki opozarjajo na obstoj zakonitosti
  • Empirizem
  • Vpliv okoliščin na oblikovanje teorije in problem posploševanja na vse  okoliščine
  • Terensko raziskovanje
  • Teorije, definicije, koncepti so posledica empiričnih posplošitev na podlagi konkretnih izkustvenih podatkov

 

INDUKCIJA: (kvalitativne metode)

  • Opazovanje
  • Opis večih opazovanj
  • Odnosi med različnimi opazovanji
  • Oblikovanje raziskovalnih vprašanj/hipotez
  • Oblikovanje teorije
  • Generalizacija

 

Opiši deduktivno pot oblikovanja teorije:

  • Logična pravila in sklepanje iz splošnega na posamično
  • Izhodišče je trdna predpostavka ali aksiom, ki ne potrebuje dokazovanja
  • Racionalizem

 

OBLIKOVANJE TEORIJE PO DEDUKTIVNI POTI:

  • Izbor in opredelitev področja realnosti, ki naj bi ga teorija pojasnjevala
  • Oblikovanje izhodiščnih predpostavk (aksiomi, splošni zakoni)
  • Logična izpeljava konkretnih izjav (teoremov) o tistem delu realnosti, na katerega se nanaša teorija

 

DEDUKCIJA: (kvantitativne metode)

  • Preverjanje teorije
  • Izbor spremenljivk
  • Vzročni odnos med spremenljivkami – hipoteza
  • Kontrolirano področje opazovanja odnosov
  • Vpliv na teorijo

KAJ JE INVERZNA DEDUKCIJA, OPIŠI:

  • Enakovredno in smiselno sta zastopana dva temeljna elementa znanstvenega raziskovanja: LOGIKA (razum) + OPAZOVANJE (izkustvo)
  • Gradi se skozi vzpostavitev povezave med izkustvenimi posplošitvami in splošnimi teoretičnimi trditvami
  • Kombinacija razuma in intuicije
  • Terensko raziskovanje à zbiranje rezultatov à analiza empiričnih podatkov à izkustvene posplošitve umestimo v obstoječi teoretični okvir

 

KAJ JE NIČELNA HIPOTEZA:

  • Negacija delovne hipoteze
  • Izraža, da med spremenljivkami ni povezav
  • Povezana je z izhodiščem
  • Dokler ne dokažemo povezav med spremenljivkami, le teh ni

 

NAPIŠI PRIMER USMERJEVALNE HIPOTEZE:

  • Ko teorija razloži pojav
  • »pri starejših pacientih je tveganje za padec večje kot pri mlajših«
  • »starejši kot je pacient, večje je tveganje za padec«
  • »tveganje za padec narašča s starostjo pacienta«

 

Napiši primer neusmerjevalne hipoteze:

  • Kadar ni teorije
  • Kontradiktornost raziskave
  • Protislovnost izkušenj raziskovalca
  • »Obstaja povezava med starostjo pacientov in tveganje za padec«

 

KODIRANJE – KAKO IN ZAKAJ:

  • Proces spreminjanja neobdelanih podatkov v standardizirano obliko za obdelavo in analizo
  • Kvantitativno raziskovanje à proces, pri katerem so pridobljene kategorije številk
  • Kvalitativno raziskovanje à proces istovetnosti večkrat se ponavljajočih besed, tem ali pojmov znotraj podatkov

 

 

 

OPIŠI POSTOPKE IN TEHNIKE PRI KODIRANJU:

NEPOSREDNO POIMENOVANJE:

  • Določen opis poimenujemo z določenim nazivom ali kodo neposredno (ne da bi ga primerjali z drugimi opisi)
  • (npr. »preobrat«, »uvid«, »omejevanje«, »odrekanje«)

 

ISKANJE SINONIMOV:

  • Skušamo se spomniti drugih besed za isti pojem
  • Primerjamo te izraze in opišemo razlike med njimi
  • (npr. »nasilje«, »trpinčenje«)

 

ISKANJE NASPROTIJ:

  • Ob danem pojmu se spomnimo njegovega nasprotja
  • »Ženska je po vsaki sceni nasilja vedno znova pričakovala, da se nasilje ne bo več ponovilo«
  • (npr. »upanje« – »brezup« in »varnost« – »razsipnost«)

 

ISKANJE NENAVADNIH, ODDALJENIH ASOCIACIJ:

  • Glede na prejšnji primer, npr. Kako je z nasiljem v živalskem vrtu..ali tam samec napade samico..kdaj..pod kakšnimi pogoji…

 

RAZLOŽITE KRATICO IMRAD IN EBP:

IMRAD:

  • Uporaba pri zgradbi primarnega dokumenta
  • I = INTRODUCTION uvod (kaj je vprašanje, na katero želimo odgovoriti)
  • M = METHODS materiali in metode (opišemo način iskanja odgovora)
  • R = RESULTS rezultati (navedemo, kaj smo našli z raziskavo)
  • D = DISCUSSION razprava (na začetku povemo odgovor do katerega smo prišli z raziskavo in o tem razpravljamo)

 

EBP: (evidence based practice)

  • Na dokazih podprta praksa (delovanje)

 

 

 

 

KAJ JE RANDOMIZACIJA:

  • Slučajno izbor dveh skupin iz iste osnovne populacije (žrebanje, kovanec…)
  • Vsak udeleženec ima enake možnosti, da je izbran v skupino z eksperimentom ali skupino brez eksperimenta

 

ZNAČILNOSTI POZITIVIZMA IN NATURALIZMA:

POZITIVIZEM:

  • Ostaja realnost
  • Rraziskovalec je neodvisen od tistega kar raziskuje
  • Odkritja niso pod vplivom preiskovalca
  • Vrednote in usmeritve so pod kontrolo
  • Išče se objektivnost
  • Je deduktivni proces (kvantitativno raziskovanje)

 

NATURALIZEM:

  • Realni svet je mnogovrsten in subjektiven, sestavljen iz posameznikov
  • Raziskovalec je v kontaktu s tistim kar raziskuje
  • Subjektivnost in vrednote so neizogibne in umestne
  • Je induktivni proces (kvalitativno raziskovanje)

 

MERSKI INŠTRUMENTI:

INTERVJU:

  • Vprašanja zahtevajo natančne odgovore ali pa vsaj opredelitev med odgovori
  • Številčno kodiranje ogovorov

VPRAŠALNIK:

  • vprašanja zahtevajo natančne odgovore ali opredelitev med ponujenimi odgovori

 

TESTIRANJE/MERJENJE:

  • merjenje človeških značilnosti

 

 

 

 

 

 

Značilnosti merskih inštrumentov:

VELJAVNOST:

  • Inštrument meri res tisto značilnost, ki mislimo da jo meri
  • 2 načina za ugotavljanje:
  • Večja je skladnost, tem bolj je test veljaven
  • Na osnovi skladnosti med meritvami testa, katerega veljavnost preizkušamo in meritvami drugih testov, ki so sestavljeni za merjenje iste lastnosti

 

OBJEKTIVNOST:

  • Rezultat merjenja je odvisen le od lastnosti, ki jo merimo, ne pa od lastnosti tistega, ki merjenje izvaja

 

ZANESLJIVOST:

  • Od enega merjenja do drugega merjenja se ne spreminja

 

Zanesljivost in veljavnost

  • Razvidna veljavnost
  • Konvergentna veljavnost
  • Veljavnost, zanesljivost znane skupine

 

KAJ JE STRUKTUIRAN INTERVJU:

  • Postopek zbiranja podatkov, pri katerem so vnaprej točno določena vprašanja, postavljena po vnaprej točno določenem vrstnem redu
  • Vprašanja običajno tvorijo tematsko zaokroženo celoto

 

OPIŠI NESTRUKTURIRAN INTERVJU:

  • Nejasno definiran raziskovalni problem
  • Ne vemo, kaj bi vprašali in kje bi začeli
  • Raziskovanec govori svojo zgodbo (raziskovalec ga minimalno usmerja)
  • Uporaben pri študija pojavov, utemeljenih teorijah in etnografskih študijah

 

 

 

 

 

OPIŠI INTERVJU FOKUSNIH SKUPIN:

  • Intervjuvanci se med seboj ne poznajo
  • Skupinsko anketiranje
  • Pripravljene izhodiščne točke in vprašanja
  • 6-12 anketirancev
  • Prednost à v kratkem času spoznamo več anketirancev in njihovih mnenj
  • Nevarnost à pojav skupinskega mišljenja
  • Uporaba à študije vključevanja, feministične študije

 

Naštej splošna načela pri pripravi vprašalnika:

  • Vprašanje zastavljeno jasno
  • Izogibanje žargonu ali strokovnim izrazom
  • Izogibanje negativni obliki
  • Izogibanje osebnim vprašanjem
  • Ne postavljamo dveh vprašanj v eni postavki
  • Izogibanje vprašanjem, ki neposredno nakazujejo, kakšen bi bil lahko odgovor (sugestivna vprašanja)
  • Anonimnost, intimnost glede na življenjski nazor
  • Spoštljivost, občutljivost pri oblikovanju vprašanj

 

PRAVILA SESTAVLJANJA VPRAŠALNIKA:

  • Preprosti za izpolnjevanje
  • Priložimo kratko spremno pismo (namen vprašalnika)
  • Na začetku kratka navodila
  • Podobni tipi vprašanj skupaj po skupinah
  • Začetek – enostavna, dejanska vprašanja; kasneje – postavke o mnenjih in vrednotah
  • Ločimo obliko pisave med navodili in vprašanji
  • Vprašalnik preizkusimo na manjši skupini

 

 

 

 

 

 

KAJ MORA VSEBOVATI INFORMIRAN PRISTANEK O SODELOVANJU V RAZISKAVI:

  • Razumevanje razlik med utečenim postopkom in postopkom raziskave
  • Cilj študije
  • Vrste podatkov, ki se zbirajo
  • Opis vseh postopkov v raziskavi v kateri sodeluje raziskovanec
  • Število srečanj z raziskovalcem
  • Sponzorje raziskave
  • Zasebnost obravnave
  • Izbor udeležencev raziskave
  • Potencialna nevarnost raziskave in koristi raziskave
  • Zasebnost obravnave
  • Prostovoljni pristop za sodelovanje
  • Izstop iz raziskave med potekom le te
  • Kontaktna oseba

 

ETIČNI PROBLEMI NA PODROČJU RAZISKOVANJA:

  • Potvarjanje ali prirejanje rezultatov
  • Kraja rezultatov in dela
  • Nemarno delo
  • Pristranska interpretacija rezultatov
  • Apriorno odbijanje drugačnih teoretičnih izsledkov
  • Nepravično razporejanje sredstev
  • Pristranska uredniška politika
  • Vzpostavljanje neformalnih koalicij

Ignoriranje znanstvenih izsledkov



Napišite komentar


  • Išči

    Results

  • Oglej si

  • Kategorije

    • Diagnostično terapevtski program
    • Individualno delo študenta
    • Javno zdravje
    • Anatomija
    • Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb
    • Biofizika in biokemija
    • Komunikacija v ZN teamu s supervizijo
    • Prva pomoč in nujna medicinska pomoč
    • Patologija
    • Fiziologija
    • Zdravstvena nega 1
    • Zdravstvena nega klinične vaje
    • Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi
    • Psihologija
    • Etika in filozofija v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Angleščina
    • ZN in Mentalno zdravje
    • ZN Gerontologija in Rehabilitacija
    • Prehrana in medicinska dietetika
    • Sociologija zdravja in bolezni
    • Mikrobiologija
    • Klinične vaje ZN otroka in mladostnika
    • Organizacija in management v ZN
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Zdravstvena nega žene
    • Zdravstvena in socialna zakonodaja
    • Ginekologija in Porodništvo
    • Transfuzijska medicina
    • Farmakologija
    • Pediatrija
    • Infekcijske bolezni
    • Interna medicina
    • ZN v patronažnem in dispanzerskem varstvu
    • Vodenje v zdravstveni negi
    • Okulistika
    • Dermatovenerologija
    • Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi
    • Kirurgija
    • Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo
    • Otorinolaringologija
    • Ortopedija in travmatologija
    • ZN Kirurškega pacienta
    • Nevrologija
    • Fotogalerija študentke in študenti
  • Arhiv :

  • Ključne besede

    anatomija Anatomija skice bakterije biokemija bolnišnične okužbe demenca diagnostično terapevtski program dojenček dtp etika farmakologija idš individualno delo študenta javno zdravje kirurgija mikrobiologija Mikrobiologija nevro nevrologija Nevrologija novorojenček oftalmologija okulistika Okulistika onkolog onkologija Patologija patologija patronažno varstvo pediatrija prva pomoč Psihologija rak skripta za nego otroka skripta za zdravstveno nego otroka sladkorna bolezen zdravstvena nega zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega klinične vaje zdravstvena nega mladostnika zdravstvena nega onkološkega bolnika zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika
  • Oglej si


    Dodaj med priljubljene !Dodaj med priljubljene !

    Zapiske & fotke in gradivo pošljite na:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )


















Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege © 2007 - 2020



Vse informacije na spletni strani so namenjene študentom, študiju na visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.