RAZLOŽI FILOZOFSKA STALIŠČA O ZNANOSTI:

racionalizem:

• Zagovarjanje, da je znanstveno samo tisto, kar je razumljivo in logično dokazljivo (neprotislovno, ponovljivo)
• Ravnanje po razumu (razum je najvišji kriterij spoznanja; izkušenj ne cenijo)

EMPIRIZEM:

• Zavzemanje za stališče, da je vse znanstvene izjave možno skrčiti na konkretne izkušnje pri opazovanjih ali eksperimentih
• Filozofija izkušnje (izkušnja je edini vir človeškega spoznanja; logične analize in teoretičnih posploševanj ne cenijo)

MODERNI EMPIRIZEM:

• Sinteza obeh prejšnjih (racionalizem + empirizem)
• Zahteva:

• neprotislovnost
• izkustveno in/ali umsko dokazljivost
• intersubjektivnost
• časovno in prostorsko univerzalnost

RAZLOŽI NASLEDNJE POJME: (znanstvena disciplina, znanstvena področja, znanstvene vede):

ZNANSTVENA DISCIPLINA: (ima svoje)

• področje raziskovanja
• Metodiko dela
• Specifične merske enote
• Način vrednotenja in komparacije pojmov
• Strokovni kader
• Lastno teorijo

Znanstvene discipline à povezujejo se v znanstvena področja

Znanstvena področja à povezujejo se v znanstvene vede

KAJ JE KVANTITATIVNO IN KVALITATIVNO RAZISKOVANJE:

KVANTITATIVNO:

• Deduktivno sklepanje pri oblikovanju vprašanja
• Strogi kontrolni mehanizmi
• Izkustveni dokazi zbrani le iz objektivne realnosti (sluh, vid, okus…)
• Ugotovitve bazirajo na realnosti, ne na osebnem prepričanju raziskovalca
• Kritike:

• Problem numeričnega merjenja pojavov
• Osredotočenost na majhen del človeškega doživljanja v eni študiji
• Omejenosti in nefleksibilnost v viziji

KVALITATIVNO:

• Pomembna kompleksnost človeka in njegove izkušnje
• Pomembna dinamika, celovitost in pričakovanja posameznika
• Zbiranje in analiza kvalitativnih materialov, ki so pripovedne narave in subjektivni
• Terensko raziskovanje
• Več raziskovalcev, daljši čas
• Zbiranje in obdelava podatkov poteka sočasno
• Pojav novih raziskovalnih vprašanj v fazi poteka raziskave
• Rezultati temeljijo na osnovi dejanskih izkušenj vključenih ljudi
• Kritike:

• Ljudje so občutljivi in zmotljivi
• Subjektivnost raziskovalca lahko poseže na analitično raven razumevanja rezultatov
• Vključeno majhno število ljudi

NAŠTEJTE NAJMANJ 5 ZNAČILNOSTI KVANTITATIVNE RAZISKAVE IN JIH NA KRATKO OPIŠITE:

• Ekonomično zbiranje večjih količin podatkov
• Jasen raziskovalni cilj
• Večja možnost kontrole raziskovalnega procesa
• Enostavno primerljivi podatki
• Neprilagodljiv (ko se zbiranje podatkov začne, je sprememba skoraj nemogoča)
• Šibak v razumevanju družbenih procesov

NAŠTEJTE 5 ZNAČILNOSTI KVALITATIVNE RAZISKAVE:

• Raziskovalni dizajn se razvija tekom raziskave
• Raziskovalec ustvarja dizajn glede na to, kaj se je naučil tekom raziskave
• Vključenih več strategij zbiranja podatkov
• Celovitost pristopa in razumevanje celote
• Raziskovalec intenzivno vključen v potek raziskave
• Cilj je razvoj razumevanja proučenega pojava v realnem svetu

OPIŠI MESTO IN VLOGO HIPOTEZE PRI KVANTITATIVNEM IN KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:

KVANTITATIVNA RAZISKAVA:

• Hipoteza je začetek raziskave
• Predvideva (napoveduje) pričakovane rezultate raziskave

KVALITATIVNA RAZISKAVA: (začne se lahko)

• Z hipotezo, ki predvideva pričakovane rezultate
• Brez hipoteze à raziskavo »vodijo« izkušnje udeležencev (na začetku je premalo znano o problemu, zato se hipoteze ne postavi pred pričetkom raziskave)

Kako poteka kvalitativna analiza in interpretacija:

• Analiza naj bi pripeljala do oblikovanja konceptov, hipotez in teoretičnih formulacij
• Utemeljena teorija (3 elementi):

• Pojmi
• Kategorije (oblikujemo iz pojmov)
• Propozicije (oblikujemo iz med seboj povezanih kategorij in jo uredimo v kolikor je mogoče sistematično in povezano teorijo)
• Prepise dokumentov najprej razčlenimo in določimo enote kodiranja
• Nato jim pripišemo izraze za pojme, ki jim po našem ustrezajo
• Analiziramo značilnost teh pojmov
• Izberemo najbolj relevantne pojme
• Te pojme definiramo, iščemo ali konstruiramo odnose med njimi
• Formuliramo pravilnosti, obrazce in teoretične razlage ter pojasnitve
• Vsak korak dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami (jasno mora biti razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz empiričnega gradiva)

NAŠTEJTE IN KRATKO OPIŠITE POMEMBNE KORAKE V KVANTITATIVNI RAZISKAVI: (18)

1.FAZA: koncept raziskave (5)

• Oblikovanje in omejitev problema
• Pregled obstoječe literature
• Prevzem kliničnega dela
• Definiranje strukture koncepta definicije
• Formuliranje hipotez

2.FAZA: dizajn in planiranje raziskave (7)

• Izbor raziskovalnega dizajna
• Razvoj protokola intervencij
• Identifikacija populacije
• Oblikovanje plana vzorčenja
• Specifikacija metod za merjenje spremenljivk
• Razvoj metod za zaščito subjektov raziskave
• Dokončanje raziskovalnega projekta

3.FAZA: empirična faza (2)

• Zbiranje podatkov
• Priprava podatkov za analizo

4.FAZA: analitična faza (2)

• Analiza podatkov
• Interpretacija rezultatov

5.FAZA: faza razširitve podatkov (2)

• Razpravljanje in komunikacija o dobljenih rezultatih
• Prenos spoznanj v prakso

KAKO MORA BITI PRIPRAVLJEN PREDLOG KVANTITATIVNE RAZISKAVE:

• Pregled znanega
• Namen raziskave
• Cilji raziskave
• Hipoteze
• Metodologija
• Vzorčenje
• Metode
• Viri

Opiši, kako je potekal razvoj raziskovanja v zdravstveni negi skozi zgodovino:

OBDOBJE FLORENCE NIGHTINGALE:

• Opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnih faktorjev okolja, ki pospešujejo fizično in psihično dobro počutje pacienta
• Proučevanje vplivnih dejavnikov na smrtnost vojakov v bolnišnicah v času Krimske vojne
• Dala je pomemben prispevek k izboljšanju javnega zdravja
• Ne kaže se veliko literature raziskovanja
• Razvoj medicine in vpliv na razvoj ZN

OBDOBJE PO FN, DO 1950:

• Raziskovanje do leta 1950 ni bilo klinično usmerjeno
• MS so raziskovale predvsem sebe

OBDOBJE PO 1950: (sindrom FN – vpliv na izobraževanje)

• Pokaže se zaskrbljenost menedžmenta ZN zaradi pomanjkanja raziskav v sami klinični praksi à vzpodbuda za razvoj kliničnega raziskovanja

OBDOBJE PO 1970:

• Razmah raziskovanja v ZN predvsem v ZDA
• Usmeritev ZN v izboljševanje klinične prakse
• Evropa à organizirana skupina MS v raziskovanju, ki je povezala 25 držav
• Prve revije na področju raziskovanja

OBDOBJE PO 1980:

• Poveča se število MS, ki so imele znanje za raziskovanje
• Povečala se dostopnost do informacijske tehnologije
• Poveča se število revij na področju raziskovanja
• Postalo je jasno, da je raziskovanje ključno za razvoj profesije

OBDOBJE PO 1990:

• 1900 à v ZDA ustanovijo Nacionalni inštitut za raziskave na področju ZN

razloži pojem temeljna raziskava:

• Je eksperimentalno ali teoretično delo
• Pridobiti želimo predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavah dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno obravnavo
• 2 vrsti:

• Čista temeljna raziskava (namen je napredek znanja)
• Usmerjevalna temeljna raziskava (namen je ustvarjanje novega znanja)

NAŠTEJ OVIRE ZA RAZISKOVANJE V ZN IN PRENOS DOKAZOV V PRAKSO ZN:

KAKOVOST IN NARAVA RAZISKAV:

• Težave pri izvajanju kakovostnih raziskav v kliničnem okolju
• Premalo sodelovanja med raziskovalci in kliniki
• Način komuniciranja raziskovalcev s praktiki o možnostih implementiranja dobljenih rezultatov v neposredno prakso
• Predstavitev rezultatov za uporabnost v širših dimenzijah – meta analiza

ZNAČILNOSTI MS:

• Znanje, drža, vedenje, odpor do sprememb
• Premalo znanja za implementacijo dokazov
• Problem razumevanja pri MS, ki ne govorijo angleško

ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI:

• Organizacijska kultura
• Administrativne in organizacijske ovire za realizacijo dokazov v praksi
• Slaba podpora vodstva

NAŠTEJ POGOSTE VIRE DOKAZOV ZA PRAKSO ZN PO AVTORICI POLIT ET. AL:

• Tradicija in moč (temelj na tem, bolj kot na podlagi dokazov)
• Oseba z avtoriteto (oseba z veliko znanja in izkušenj, okolje ji prepušča strokovno presojo)
• Klinične izkušnje (vezane na delo nekega oddelka)
• Preizkušanje in napake (preizkušanje različnih možnih rešitev, dokler se ne reši)
• Intuicija (znanje, ki ga ne moremo razložiti na podlagi argumentov)
• Logično razmišljanje (na problem osredotočena metodologija reševanja)
• Zbiranje informacij (zanašanje na namensko zbrane informacije)
• Raziskovanje stroke (dokazi iz raziskav – omogoča napredek v stroki in širše)

Opiši hierarhijo dokazov v raziskovanju:

NIVO 1:

• Sistematični pregled randomiziranih kliničnih študij
• Sistematični pregled nerandomiziraniih kliničnih študij

NIVO 2:

• Posamezne randomizirane klinične študije

NIVO 3:

• Sistematični pregled študij s korelacijami/opazovanji

NIVO 4:

• Posamezne študije s korelacijami/opazovanji

NIVO 5:

• Sistematični pregled opisnih/kvalitativnih/psiholoških študij

NIVO 6:

• Posamične opisne/kvalitativne/psihološke študije

NIVO 7:

• Mnenja avtorjev in ekspertnih komisij

KAJ SO SISTEMATIČNI PREGLEDI DOKAZOV, OPIŠI:

• Združevanje in sistematično povezovanje posameznih dokazov na določenem raziskovalnem vprašanju

Oblike:

• Meta sinteza – kvalitativna sinteza (širša razlaga in interpretacija rezultatov raziskav na skupni specifični točki)
• Meta analiza – kvantitativna integracija (vsaka raziskava je sestavni del statistične obdelave)

KAJ JE META ANALIZA:

• Kvantitativna integracija
• Sekundarni dokument, po strukturi podobna primarnemu
• Analiza podatkov iz že objavljenih člankov in njihova skupna obdelava
• Zelo natančen protokol
• Rezultat = odločitev o tem, ali je določen ukrep koristen

Težave (slabosti) meta analize:

• Ni protokola analize
• Pomanjkljiv opis izbora literature
• Homogenost rezultatov ni prikazana s testi
• Neustrezne statistične analize
• Ni razlage možnosti pristranosti različnih objav (v primeru statistično pomembnih razlik)
• Ni jasnih sklepov in predlogov za nadaljnje raziskave

RAZLOŽI KAJ JE PARADIGMA IN KAJ JE PARADIGMA V ZN:

PARADIGMA:

• Niz medsebojno povezanih predpostavk, ki dajejo okvir za preučevanje
• Predpostavka ali domneva neke znanstvene skupine
• Ne zahteva nikakršnega preverjanja
• Služi kot primer oz. vzorec pri postavljanju znanstvenih vprašanj o realnem svetu ter iskanje odgovorov na ta vprašanja
• Vsebovana je v teoretičnem izhodišču raziskovanja

PARADIGMA V ZN:

• Je del kompleksnosti realnega sveta
• Pogosto terminsko opredeljena kot filozofska vprašanja:

• Kakšna je naravna realnost
• Kakšen je odnos raziskovalec – raziskovano
• Kakšna je vloga vrednot v raziskavi
• Kako je najbolje pridobiti dokaz

• Pozitivizem = kvantitativno raziskovanje (cilj je meriti)
• Naturalizem = kvalitativno raziskovanje (cilj je opisati)

OPIŠI POZITIVISTIČNO PARADIGMO V RAZISKOVANJU:

Gre za kvantitativno raziskovanje:

• Empirizem à kar lahko zaznamo s človeškim umom in kvantificiramo (dejstva)
• Determinizem à vzrok in posledica, razlaga je v empiričnih podatkih
• Hipotetično deduktivni pristop
• Logični pozitivizem à interpretacija podatkov s pomočjo matematike, logike

KAJ JE SPREMENLJIVKA, NAŠTEJ VRSTE IN ODNOSE MED NJIMI:

• Nekaj, kar varira (se spreminja)
• Poznamo neodvisne (vzrok) in odvisne (posledica)
• Odnosi: več kot; manj kot; različen od; v zvezi z; pozitivno ali negativno povezan

ODVISNE IN NEODVISNE SPREMENLJIVKE:

ODVISNA: (y)

• Spremenljiv izsledek, ki nas zanima
• Spremenljivka, ki je hipotetično odvisna od neodvisne spremenljivke oz. je z njo povzročena
• (posledica)

NEODVISNA: (x)

• Spremenljivka, za katero predpostavimo, da povzroči odvisno spremenljivko oz. nanjo vpliva
• (vzrok)

DOLOČI SPREMENLJIVKE IN OPIŠI ODNOSE MED NJIMI PRI HIPOTEZI:

»Noseče ženske, ki dobijo navodila v zvezi s potekom poroda in poporodnim obdobjem, redkeje izražajo poporodno depresijo, kot ženske, ki teh navodil niso prejele«.

• Neodvisna spremenljivka (vzrok) à navodila v zvezi potekom poroda in popor. obd.
• Odvisna spremenljivka (posledica) à izražanje poporodne depresije

DOLOČI SPREMENLJIVKE IN OPIŠI ODNOSE MED NJIMI PRI HIPOTEZI:

»Otroci, katerih matere so sodelovale v programu negovalnih intervencij za matere izpostavljene nasilju partnerja (X), bodo imeli manj vedenjskih problemov (Y), kot otroci, katerih matere so imele samo rutinsko obravnavo«.

• Neodvisna spremenljivka (vzrok) à izpostavljenost mater nasilju partnerja (x)
• Odvisna spremenljivka (posledica) à vedenjski problemi otrok (y)
• X povzroči Y

OPIŠI KORELACIJSKE RAZISKAVE:

• Iščemo povezave med dvema variablama
• Raziskovanec ne more kontrolirati neodvisne spremenljivke
• Verodostojne kot eksperimentalne v pojasnjevanju vzorčnih in posledičnih odnosov med variablama
• Imajo manj podpornih dokazov

RETROSPEKTIVNI DIZAJN:

• Pojav v sedanjosti povezan s pojavom v preteklosti še preden se je raziskava začela
• Potekajo na več lokacijah
• Primer: povezava med rakom na pljučih in kajenjem

PROSPEKTIVNI (NEEKSPERIMENTALNI) DIZAJN:

• Kohortni dizajn (začnemo s proučevanjem domnevnih vzrokov in nadaljujemo z domnevnimi učinki)
• Dražje kot retrospektivne
• Potrebujemo velik vzorec
• Bolj raziskovalno zanesljive kot retrospektivne

RAZLOŽI RAZLIKO MED RETROSPEKTIVNIMI IN PROSPEKTIVNIMI RAZISKAVAMI:

RETROSPEKTIVNE:

• Zbiranje podatkov iz sedanjosti
• Primerjava s podatki iz preteklosti
• Najpogosteje enkratno zbiranje podatkov (lahko problematično)

PROSPEKTIVNE:

• Podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije
• Merijo se kasnejši izidi (intervencija + predpostavljanje učinka)

RAZLOŽI KAJ JE SEKVENCA PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:

• Vrsta kratkih, zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij
• Ko delamo take kroge utrjujemo in razširjamo znanje o pojavu, ki ga raziskujemo
• Vsaka sekvenca je v osnovi, po sosledju podobna celotni običajni raziskavi
• Upoštevamo v prejšnjih korakih pridobljeno znanje pri načrtovanju naslednjega koraka à širimo krog spoznanj o vprašanju

RAZLOŽI POJEM HERMENEVTIČNI KROG V RAZISKOVANJU:

• Postopno širjenje spoznavanja
• Spirala ali krog širjenja razumevanja

OPIŠITE SESTAVINE IN POMEN UVODA KOT ELEMENTA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA ČLANKA:

• Bistvo problema, jasnost, informativnost
• Kaj je o problemu znanega in kaj ne
• Citiramo najpomembnejša dela
• Teoretična izhodišča problema
• Pisanje v smislu lijaka (od širšega-bolj znanega, do ožjega-manj znanega)
• Natančno oblikovano vprašanje raziskave (formuliran problem, hipoteze)

KAJ JE RAZPRAVA V ČLANKU, OPIŠI NJENE ZNAČILNOSTI:

• Odgovarja na vprašanja v uvodu
• Pojasni kako rezultati podpirajo odgovore in koliko se odgovori ujemajo z                                              obstoječim  znanjem
• Nikoli ne mešamo rezultatov in diskusije v istem poglavju
• V diskusiji rezultatov ne ponavljamo
• Pišemo v sedanjiku
• Poudarimo omejitve naših ugotovitev in nasprotujoče si rezultate v raziskavi
• Navedemo kako nas odgovor podpirajo rezultati drugih raziskav enako kadar drugi  avtorji odkrijejo nasprotno, pojasnimo razhajanja
• Na koncu pokažemo pomen nase raziskave, njeno aplikativnost, sklepe ki jih je    potrebno se nadalje raziskovati

KAJ JE BRANJE LITERATURE IN ZAKAJ JE POMEMBNO:

• Ni enkratno dejanje
• 1/3 časa raziskave je uvodni pregled literature (sledijo občasni pregledi)
• Izvemo, kaj so drugi že odkrili in napisali o raziskovalnem vprašanju
• Dokončno oblikovanje konkretnih ciljev, raziskovalnih vprašanj/hipotez
• Dobimo podatke, ki vplivajo na:

• Načrt in potrebnost raziskave
• Izbor inštrumenta
• Umestitev raziskave v kontekst znanja

KAJ JE PREGLED LITERATURE IN ZAKAJ JE POMEMBEN:

KVALITATIVNA RAZISKAVA:

PRISTOP 1: TEMELJNE TEORIJE:

• Zbiranje podatkov
• Analiza podatkov
• Oblikovanje teorije
• Pregled literature
• Iskanje povezav s prejšnjimi dokazi v teorijo
• Kako prejšnji dokazi potrdijo ali razširijo razvito teorijo te raziskave

PRISTOP 2: TEORIJA POJAVOV:

• Pregled relevantnih podatkov pred začetkom študije
• Praktičen opis raziskav drugih pojavov
• Razumevanje pojava skozi več perspektiv

PRISTOP 3: ETNOGRAFSKE TEORIJE:

• Pregled literature pred zbiranjem podatkov
• Pregled literature ob analizi podatkov raziskave

KVANTITATIVNA RAZISKAVA:

• Pregled literature ni enkratno dejanje
• 1/3 vsega časa je uvodni pregled literature
• Sledijo še občasni pregledi (teoretična ali metodološka vprašanja)
• Izvemo, kaj so drugi o našem raziskovalnem vprašanju že odkrili in napisali
• Dobimo podatke, ki vplivajo na:

• Načrt raziskave
• Potrebnost raziskave
• Raziskovalne metode
• Izbiro merskega inštrumenta
• Opredelitev pojmov, konceptov in spremenljivk
• Seznanitev s prevladujočimi teorijami in njihovo veljavnostjo
• Primerjavo teoretičnih okvirjev, kjer bo raziskava umeščena
• Umestitev naše raziskave v kontekst znanja

VIRI ZA PREGLED LITERATURE:

PREGLEDI, VKLJUČENI V RAZISKOVALNA POROČILA:

• Natančen pregled obstoječih dokazov
• Razvoj argumentov za novo raziskavo
• Obseg: 2-4 strani
• Citirane samo ključne raziskave
• Ni kritične evalvacije posamezne raziskave
• Poudarek na evalvaciji celotnega konteksta raziskave

PREGLEDI VKLJUČENI V NAČRT RAZISKAVE:

• Prepriča financerje o pomembnosti raziskave
• Podan je kontekst znanja in potreba po novi raziskavi
• Lasten odnos raziskovalca do literature
• Obsega do 10 strani, glavna izhodišča in ni kritika posameznih raziskav

PREGLEDI TEZ ALI DOKTORSKIH DIZERTACIJ:

• Kritičen pregled raziskave na problemskem področju in kritika posameznih študij
• Obseg: 20-25 strani ali več

PROSTO DOPSTOPNI PREGLEDI LITERATURE:

• Ni nujno direktno usmerjena v naš raziskovalni problem
• Najpogosteje v revijah

KRITIČNI POGLED NA PREGLEDEANE DOKAZE:

• Obseg: 15-20 strani

Kaj je primarni dokument v raziskovanju in v kakšnih oblikah ga najdemo:

• Pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek
• (raziskovalna poročila, diplomska, specialistična, magistrska dela, doktorske disertacije, strokovni in znanstveni članki )
• Pojavlja se pri objavi rezultatov

Kaj so primarni, sekundarni in izkustveni viri pri pregledu literature:

PRIMARNI VIRI:

• Pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek
• (raziskovalna poročila, diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije, strokovni članki)

SEKUNDARNI VIRI:

• Opisi raziskav, ki jih je pripravil nekdo, ki ni avtor raziskave (pregled literature)
• Dober začetek – omogočajo hiter pregled in aktualno literaturo
• Ne smejo biti nadomestilo za primarne vire (ne dajejo podrobnosti posamezne raziskave in so redko popolnoma objektivni)

IZKUSTVENI VIRI:

• Omogočajo širše razumevanje raziskovalnega problema
• Ilustrirajo izhodišča
• Demonstrirajo potrebo po raziskovanju
• Opišejo vidik določene klinične prakse
• Vplivajo lahko na oblikovanje raziskovalne ideje
• So omejeni v pisnih dokazih (najpogosteje so subjektivni)
• (mnenjski članki, študije primera, anekdote, klinični primeri)

KAJ JE IZVLEČEK IN KAJ VSE MORA VSEBOVATI:

• Kratek opis študije
• Približno 100-200 besed
• Vsebina:
• Bistveni podatki raziskovalnega dokumenta
• Vprašanja na katera raziskava odgovarja
• Materiali in metode
• Rezultati
• Odgovori na vprašanja in pomen le teh
• Omejen besedno
• Polni stavki
• Ne citiramo literature in opustimo podrobnosti
• Tretja oseba ednine ali množine
• Napisan v slovenščini in angleščini

Kaj je študija primera, katere podatke uporabljamo pri tej študiji:

• Pristop pri raziskovanju pojavov in procesov ter postopkov s pomočjo proučevanja posameznih primerov (posameznik, družinam skupina, skupnost…)
• Temelji na deskriptivnih (opisnih) informacijah, proučevanju odnosov med pojavi, trendov skozi obdobje…
• Podatki so vezani na sedanjost in preteklost
• Uporabljamo:

• Primarne podatke (izključno gradivno, ki ga dobimo z opazovanjem)
• Sekundarne podatke (dokumenti, ki so zbrani v dosjejih o primeru ali v anamnestičnih zapisih)
• Kombinirane podatke (gradivo iz primarnih in sekundarnih virov hkrati)

RAZLOŽI KAJ JE TO STRATIFICIRAN VZOREC IN NAPIŠI PRIMER:

• Stratificiran (slojevit) vzorec je slučajnostni vzorec
• Populacijo razdelimo na sloje
• Sestavimo sezname enot po slojih
• Izračunamo vzročno razmerje
• Določimo velikost vzorca
• Iz vsakega sloja izberemo enako število enot (sistematični ali enostavni izbor)

Uporaba à ko je več kot 500 anketirancev in vzorec znaša 20% ali manj

Primer à žrebanje

• Vzorčenje s ponavljanjem (izžrebano enoto vrnemo v boben – vsaka enota ima ves čas enako možnost, da bo izbrana)
• Vzorčenje brez ponavljanja (izžrebane enote ne vrnemo v boben – vsaka enota ima večjo verjetnost, da bo izbrana)

Kaj je eksperiment, pri katerem raziskovanju ga uporabljamo in kaKšne so njegove omejitve:

• Poskus (umetno ustvarjena raziskovalna situacija)
• Eden najučinkovitejših pristopov v raziskovanju
• Iščemo vzročne povezave med pojavi
• Bolj v naravoslovju, manj družboslovje
• Omogoča največjo kontrolo nad spremenljivkami (najbolj zanesljivi zaključki)
• 2 identični skupini (v eno vnesemo nek vpliv, v drugo ne) à merjenje razlik
• Strogo določene in kontrolirane razmere

KAJ JE PILOTNA ŠTUDIJA, OPIŠI KDAJ JO UPORABLJAMO:

• Študija na manjšem vzorcu
• Ko želimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri dejanski raziskavi
• Ne odgovarja na raziskovalna vprašanja, odgovarja na vprašanje izvedljivosti raziskave
• Uporaba:

– Ustreznost R metod in procedur

– Uspeh pri vključevanju anketirancev

– Moč odnosov med spremenljivkami

– Število potrebnih raziskovancev

– Identifikacija spremenljivk, ki jih je potrebno pozorno spremljati

– Ugotavljanje potencialnih problemov v študiji

KAJ JE TO LIKERTOVA LESTVICA, OPIŠI POSTOPKE PRIPRAVE TE LESTVICE:

• Lestvica, ki jo sestavlja vrsta trditev, ki izražajo stališče do določenega pojava
• Pri vsaki trditvi mora oseba navesti, v kolikšni meri se strinja z njo oziroma se ne

Priprava Likertove lestvice:

• Zbere se večje število trditev
• Z njimi se anketira vzorec iste populacije, na kateri nameravamo izvesti pravo raziskavo
• Na osnovi rezultatov se oblikuje 2 skupini (z nizkimi in z visokimi rezultati)
• Izloči se vse trditve, kjer so tisti z nizkimi rezultati odgovorili podobno kot tisti z visokimi
• Zadrži se trditve, kjer se rezultati med skupinama razlikujejo

RAZLOŽI KAJ PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU POMENI RAZISKOVATI DRUŽBENO CELOTO V KONTEKSTU: (3 sestavna načela)

• Raziskujemo posameznika ali družbeno enoto (družino) kot celoto, ne le posameznih vidikov à holistično gledanje na človeka (npr. ankete)
• Upoštevamo tudi informacije o naravnem in družbenem okolju ali kontekstu in ga podrobno opišemo à posameznik neločljivo vezan z okoljem, kar vpliva na vedenje
• Raziskovati pojave v kontekstu pomeni tudi raziskovati v vsakdanjih okoljih à tam, kjer delajo, živijo

RAZLOŽI RECEPTIVNO DRŽO PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:

• Drža pozornega poslušalca in opazovalca
• Pozornost je enakomerno porazdeljena na različne ravni in vidike
• Raziskovalec naj bo pozoren na vsako dogajanje s strani udeležencev
• Domneva à ljudje, katerih probleme raziskuje, imajo drugačno, podrobno in poglobljeno vednost o svojem položaju

RAZLOŽI LONGITUDINALNI DIZAJN V OKVIRU ČASOVNE DIMENZIJE RAZISKOVANJA:

• Večkratno zbiranje podatkov v daljšem časovnem obdobju
• Raziskovanje dolgotrajnih pojavov (dinamika pojava v obdobju, nenehno spremljanje primerov – cepljenje, rast…)
• Določljiv časovni okvir in število zbiranja podatkov
• Večkratno zbiranje podatkov iste populacije à študije trendov
• Večkratno raziskovanje iste populacije à panelna študija
• Spremljanje iste populacije po izvedeni specifični intervenciji à follow up študija

KAJ JE FENOMENOLOGIJA, OPIŠI DESKRIPTIVNO IN INTERPRETATIVNO FENOMENOLOGIJO:

• Individualna interpretacija izkušenj in poti razlaganja le teh (vedenje posameznika)
• Nauk o pojavih in njihovih oblikah
• Služi za razumevanje vsakodnevnega življenja ljudi

DESKRIPTIVNA (OPISNA):

• Mnenja o pojavu
• Ponavljajoči se procesi skozi celotno raziskavo

INTERPRETATIVNA (RAZLAGALNA):

• Interpretacija in razumevanje

KAJ SO KLINIČNE SMERNICE, OPIŠI:

• Pomembne za ZN
• Delajo jo učinkovito
• Izboljšujejo procese in izide ZN
• Združevanje različnih dokazov, ki temeljijo na sistematičnih raziskavah
• Narejene iz potrebe po ureditvi in vodenju procesov
• Lahko različne smernice za isti problem

OPIŠI INDUKTIVNO POT OBLIKOVANJA TEORIJE:

• Pot od posamičnega k splošnemu
• Opazovanje dejstev v realnem svetu, posamična izkustvena posplošitev
• Išče se vzorce oz. pravilnosti, ki opozarjajo na obstoj zakonitosti
• Empirizem
• Vpliv okoliščin na oblikovanje teorije in problem posploševanja na vse  okoliščine
• Terensko raziskovanje
• Teorije, definicije, koncepti so posledica empiričnih posplošitev na podlagi konkretnih izkustvenih podatkov

INDUKCIJA: (kvalitativne metode)

• Opazovanje
• Opis večih opazovanj
• Odnosi med različnimi opazovanji
• Oblikovanje raziskovalnih vprašanj/hipotez
• Oblikovanje teorije
• Generalizacija

Opiši deduktivno pot oblikovanja teorije:

• Logična pravila in sklepanje iz splošnega na posamično
• Izhodišče je trdna predpostavka ali aksiom, ki ne potrebuje dokazovanja
• Racionalizem

OBLIKOVANJE TEORIJE PO DEDUKTIVNI POTI:

• Izbor in opredelitev področja realnosti, ki naj bi ga teorija pojasnjevala
• Oblikovanje izhodiščnih predpostavk (aksiomi, splošni zakoni)
• Logična izpeljava konkretnih izjav (teoremov) o tistem delu realnosti, na katerega se nanaša teorija

DEDUKCIJA: (kvantitativne metode)

• Preverjanje teorije
• Izbor spremenljivk
• Vzročni odnos med spremenljivkami – hipoteza
• Kontrolirano področje opazovanja odnosov
• Vpliv na teorijo

KAJ JE INVERZNA DEDUKCIJA, OPIŠI:

• Enakovredno in smiselno sta zastopana dva temeljna elementa znanstvenega raziskovanja: LOGIKA (razum) + OPAZOVANJE (izkustvo)
• Gradi se skozi vzpostavitev povezave med izkustvenimi posplošitvami in splošnimi teoretičnimi trditvami
• Kombinacija razuma in intuicije
• Terensko raziskovanje à zbiranje rezultatov à analiza empiričnih podatkov à izkustvene posplošitve umestimo v obstoječi teoretični okvir

KAJ JE NIČELNA HIPOTEZA:

• Negacija delovne hipoteze
• Izraža, da med spremenljivkami ni povezav
• Povezana je z izhodiščem
• Dokler ne dokažemo povezav med spremenljivkami, le teh ni

NAPIŠI PRIMER USMERJEVALNE HIPOTEZE:

• Ko teorija razloži pojav
• »pri starejših pacientih je tveganje za padec večje kot pri mlajših«
• »starejši kot je pacient, večje je tveganje za padec«
• »tveganje za padec narašča s starostjo pacienta«

Napiši primer neusmerjevalne hipoteze:

• Kadar ni teorije
• Kontradiktornost raziskave
• Protislovnost izkušenj raziskovalca
• »Obstaja povezava med starostjo pacientov in tveganje za padec«

KODIRANJE – KAKO IN ZAKAJ:

• Proces spreminjanja neobdelanih podatkov v standardizirano obliko za obdelavo in analizo
• Kvantitativno raziskovanje à proces, pri katerem so pridobljene kategorije številk
• Kvalitativno raziskovanje à proces istovetnosti večkrat se ponavljajočih besed, tem ali pojmov znotraj podatkov

OPIŠI POSTOPKE IN TEHNIKE PRI KODIRANJU:

NEPOSREDNO POIMENOVANJE:

• Določen opis poimenujemo z določenim nazivom ali kodo neposredno (ne da bi ga primerjali z drugimi opisi)
• (npr. »preobrat«, »uvid«, »omejevanje«, »odrekanje«)

ISKANJE SINONIMOV:

• Skušamo se spomniti drugih besed za isti pojem
• Primerjamo te izraze in opišemo razlike med njimi
• (npr. »nasilje«, »trpinčenje«)

ISKANJE NASPROTIJ:

• Ob danem pojmu se spomnimo njegovega nasprotja
• »Ženska je po vsaki sceni nasilja vedno znova pričakovala, da se nasilje ne bo več ponovilo«
• (npr. »upanje« – »brezup« in »varnost« – »razsipnost«)

ISKANJE NENAVADNIH, ODDALJENIH ASOCIACIJ:

• Glede na prejšnji primer, npr. Kako je z nasiljem v živalskem vrtu..ali tam samec napade samico..kdaj..pod kakšnimi pogoji…

RAZLOŽITE KRATICO IMRAD IN EBP:

IMRAD:

• Uporaba pri zgradbi primarnega dokumenta
• I = INTRODUCTION uvod (kaj je vprašanje, na katero želimo odgovoriti)
• M = METHODS materiali in metode (opišemo način iskanja odgovora)
• R = RESULTS rezultati (navedemo, kaj smo našli z raziskavo)
• D = DISCUSSION razprava (na začetku povemo odgovor do katerega smo prišli z raziskavo in o tem razpravljamo)

EBP: (evidence based practice)

• Na dokazih podprta praksa (delovanje)

KAJ JE RANDOMIZACIJA:

• Slučajno izbor dveh skupin iz iste osnovne populacije (žrebanje, kovanec…)
• Vsak udeleženec ima enake možnosti, da je izbran v skupino z eksperimentom ali skupino brez eksperimenta

ZNAČILNOSTI POZITIVIZMA IN NATURALIZMA:

POZITIVIZEM:

• Ostaja realnost
• Rraziskovalec je neodvisen od tistega kar raziskuje
• Odkritja niso pod vplivom preiskovalca
• Vrednote in usmeritve so pod kontrolo
• Išče se objektivnost
• Je deduktivni proces (kvantitativno raziskovanje)

NATURALIZEM:

• Realni svet je mnogovrsten in subjektiven, sestavljen iz posameznikov
• Raziskovalec je v kontaktu s tistim kar raziskuje
• Subjektivnost in vrednote so neizogibne in umestne
• Je induktivni proces (kvalitativno raziskovanje)

MERSKI INŠTRUMENTI:

INTERVJU:

• Vprašanja zahtevajo natančne odgovore ali pa vsaj opredelitev med odgovori
• Številčno kodiranje ogovorov

VPRAŠALNIK:

• vprašanja zahtevajo natančne odgovore ali opredelitev med ponujenimi odgovori

TESTIRANJE/MERJENJE:

• merjenje človeških značilnosti

Značilnosti merskih inštrumentov:

VELJAVNOST:

• Inštrument meri res tisto značilnost, ki mislimo da jo meri
• 2 načina za ugotavljanje:

• Večja je skladnost, tem bolj je test veljaven
• Na osnovi skladnosti med meritvami testa, katerega veljavnost preizkušamo in meritvami drugih testov, ki so sestavljeni za merjenje iste lastnosti

OBJEKTIVNOST:

• Rezultat merjenja je odvisen le od lastnosti, ki jo merimo, ne pa od lastnosti tistega, ki merjenje izvaja

ZANESLJIVOST:

• Od enega merjenja do drugega merjenja se ne spreminja

Zanesljivost in veljavnost

• Razvidna veljavnost
• Konvergentna veljavnost
• Veljavnost, zanesljivost znane skupine

KAJ JE STRUKTUIRAN INTERVJU:

• Postopek zbiranja podatkov, pri katerem so vnaprej točno določena vprašanja, postavljena po vnaprej točno določenem vrstnem redu
• Vprašanja običajno tvorijo tematsko zaokroženo celoto

OPIŠI NESTRUKTURIRAN INTERVJU:

• Nejasno definiran raziskovalni problem
• Ne vemo, kaj bi vprašali in kje bi začeli
• Raziskovanec govori svojo zgodbo (raziskovalec ga minimalno usmerja)
• Uporaben pri študija pojavov, utemeljenih teorijah in etnografskih študijah

OPIŠI INTERVJU FOKUSNIH SKUPIN:

• Intervjuvanci se med seboj ne poznajo
• Skupinsko anketiranje
• Pripravljene izhodiščne točke in vprašanja
• 6-12 anketirancev
• Prednost à v kratkem času spoznamo več anketirancev in njihovih mnenj
• Nevarnost à pojav skupinskega mišljenja
• Uporaba à študije vključevanja, feministične študije

Naštej splošna načela pri pripravi vprašalnika:

• Vprašanje zastavljeno jasno
• Izogibanje žargonu ali strokovnim izrazom
• Izogibanje negativni obliki
• Izogibanje osebnim vprašanjem
• Ne postavljamo dveh vprašanj v eni postavki
• Izogibanje vprašanjem, ki neposredno nakazujejo, kakšen bi bil lahko odgovor (sugestivna vprašanja)
• Anonimnost, intimnost glede na življenjski nazor
• Spoštljivost, občutljivost pri oblikovanju vprašanj

PRAVILA SESTAVLJANJA VPRAŠALNIKA:

• Preprosti za izpolnjevanje
• Priložimo kratko spremno pismo (namen vprašalnika)
• Na začetku kratka navodila
• Podobni tipi vprašanj skupaj po skupinah
• Začetek – enostavna, dejanska vprašanja; kasneje – postavke o mnenjih in vrednotah
• Ločimo obliko pisave med navodili in vprašanji
• Vprašalnik preizkusimo na manjši skupini

KAJ MORA VSEBOVATI INFORMIRAN PRISTANEK O SODELOVANJU V RAZISKAVI:

• Razumevanje razlik med utečenim postopkom in postopkom raziskave
• Cilj študije
• Vrste podatkov, ki se zbirajo
• Opis vseh postopkov v raziskavi v kateri sodeluje raziskovanec
• Število srečanj z raziskovalcem
• Sponzorje raziskave
• Zasebnost obravnave
• Izbor udeležencev raziskave
• Potencialna nevarnost raziskave in koristi raziskave
• Zasebnost obravnave
• Prostovoljni pristop za sodelovanje
• Izstop iz raziskave med potekom le te
• Kontaktna oseba

ETIČNI PROBLEMI NA PODROČJU RAZISKOVANJA:

• Potvarjanje ali prirejanje rezultatov
• Kraja rezultatov in dela
• Nemarno delo
• Pristranska interpretacija rezultatov
• Apriorno odbijanje drugačnih teoretičnih izsledkov
• Nepravično razporejanje sredstev
• Pristranska uredniška politika
• Vzpostavljanje neformalnih koalicij

Ignoriranje znanstvenih izsledkov