RAZLOŽI FILOZOFSKA STALIŠČA O ZNANOSTI:
racionalizem:
- Zagovarjanje, da je znanstveno samo tisto, kar je razumljivo in logično dokazljivo (neprotislovno, ponovljivo)
- Ravnanje po razumu (razum je najvišji kriterij spoznanja; izkušenj ne cenijo)
EMPIRIZEM:
- Zavzemanje za stališče, da je vse znanstvene izjave možno skrčiti na konkretne izkušnje pri opazovanjih ali eksperimentih
- Filozofija izkušnje (izkušnja je edini vir človeškega spoznanja; logične analize in teoretičnih posploševanj ne cenijo)
MODERNI EMPIRIZEM:
- Sinteza obeh prejšnjih (racionalizem + empirizem)
- Zahteva:
- neprotislovnost
- izkustveno in/ali umsko dokazljivost
- intersubjektivnost
- časovno in prostorsko univerzalnost
RAZLOŽI NASLEDNJE POJME: (znanstvena disciplina, znanstvena področja, znanstvene vede):
ZNANSTVENA DISCIPLINA: (ima svoje)
- področje raziskovanja
- Metodiko dela
- Specifične merske enote
- Način vrednotenja in komparacije pojmov
- Strokovni kader
- Lastno teorijo
Znanstvene discipline à povezujejo se v znanstvena področja
Znanstvena področja à povezujejo se v znanstvene vede
KAJ JE KVANTITATIVNO IN KVALITATIVNO RAZISKOVANJE:
KVANTITATIVNO:
- Deduktivno sklepanje pri oblikovanju vprašanja
- Strogi kontrolni mehanizmi
- Izkustveni dokazi zbrani le iz objektivne realnosti (sluh, vid, okus…)
- Ugotovitve bazirajo na realnosti, ne na osebnem prepričanju raziskovalca
- Kritike:
- Problem numeričnega merjenja pojavov
- Osredotočenost na majhen del človeškega doživljanja v eni študiji
- Omejenosti in nefleksibilnost v viziji
KVALITATIVNO:
- Pomembna kompleksnost človeka in njegove izkušnje
- Pomembna dinamika, celovitost in pričakovanja posameznika
- Zbiranje in analiza kvalitativnih materialov, ki so pripovedne narave in subjektivni
- Terensko raziskovanje
- Več raziskovalcev, daljši čas
- Zbiranje in obdelava podatkov poteka sočasno
- Pojav novih raziskovalnih vprašanj v fazi poteka raziskave
- Rezultati temeljijo na osnovi dejanskih izkušenj vključenih ljudi
- Kritike:
- Ljudje so občutljivi in zmotljivi
- Subjektivnost raziskovalca lahko poseže na analitično raven razumevanja rezultatov
- Vključeno majhno število ljudi
NAŠTEJTE NAJMANJ 5 ZNAČILNOSTI KVANTITATIVNE RAZISKAVE IN JIH NA KRATKO OPIŠITE:
- Ekonomično zbiranje večjih količin podatkov
- Jasen raziskovalni cilj
- Večja možnost kontrole raziskovalnega procesa
- Enostavno primerljivi podatki
- Neprilagodljiv (ko se zbiranje podatkov začne, je sprememba skoraj nemogoča)
- Šibak v razumevanju družbenih procesov
NAŠTEJTE 5 ZNAČILNOSTI KVALITATIVNE RAZISKAVE:
- Raziskovalni dizajn se razvija tekom raziskave
- Raziskovalec ustvarja dizajn glede na to, kaj se je naučil tekom raziskave
- Vključenih več strategij zbiranja podatkov
- Celovitost pristopa in razumevanje celote
- Raziskovalec intenzivno vključen v potek raziskave
- Cilj je razvoj razumevanja proučenega pojava v realnem svetu
OPIŠI MESTO IN VLOGO HIPOTEZE PRI KVANTITATIVNEM IN KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:
KVANTITATIVNA RAZISKAVA:
- Hipoteza je začetek raziskave
- Predvideva (napoveduje) pričakovane rezultate raziskave
KVALITATIVNA RAZISKAVA: (začne se lahko)
- Z hipotezo, ki predvideva pričakovane rezultate
- Brez hipoteze à raziskavo »vodijo« izkušnje udeležencev (na začetku je premalo znano o problemu, zato se hipoteze ne postavi pred pričetkom raziskave)
Kako poteka kvalitativna analiza in interpretacija:
- Analiza naj bi pripeljala do oblikovanja konceptov, hipotez in teoretičnih formulacij
- Utemeljena teorija (3 elementi):
- Pojmi
- Kategorije (oblikujemo iz pojmov)
- Propozicije (oblikujemo iz med seboj povezanih kategorij in jo uredimo v kolikor je mogoče sistematično in povezano teorijo)
- Prepise dokumentov najprej razčlenimo in določimo enote kodiranja
- Nato jim pripišemo izraze za pojme, ki jim po našem ustrezajo
- Analiziramo značilnost teh pojmov
- Izberemo najbolj relevantne pojme
- Te pojme definiramo, iščemo ali konstruiramo odnose med njimi
- Formuliramo pravilnosti, obrazce in teoretične razlage ter pojasnitve
- Vsak korak dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami (jasno mora biti razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz empiričnega gradiva)
NAŠTEJTE IN KRATKO OPIŠITE POMEMBNE KORAKE V KVANTITATIVNI RAZISKAVI: (18)
1.FAZA: koncept raziskave (5)
- Oblikovanje in omejitev problema
- Pregled obstoječe literature
- Prevzem kliničnega dela
- Definiranje strukture koncepta definicije
- Formuliranje hipotez
2.FAZA: dizajn in planiranje raziskave (7)
- Izbor raziskovalnega dizajna
- Razvoj protokola intervencij
- Identifikacija populacije
- Oblikovanje plana vzorčenja
- Specifikacija metod za merjenje spremenljivk
- Razvoj metod za zaščito subjektov raziskave
- Dokončanje raziskovalnega projekta
3.FAZA: empirična faza (2)
- Zbiranje podatkov
- Priprava podatkov za analizo
4.FAZA: analitična faza (2)
- Analiza podatkov
- Interpretacija rezultatov
5.FAZA: faza razširitve podatkov (2)
- Razpravljanje in komunikacija o dobljenih rezultatih
- Prenos spoznanj v prakso
KAKO MORA BITI PRIPRAVLJEN PREDLOG KVANTITATIVNE RAZISKAVE:
- Pregled znanega
- Namen raziskave
- Cilji raziskave
- Hipoteze
- Metodologija
- Vzorčenje
- Metode
- Viri
Opiši, kako je potekal razvoj raziskovanja v zdravstveni negi skozi zgodovino:
OBDOBJE FLORENCE NIGHTINGALE:
- Opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnih faktorjev okolja, ki pospešujejo fizično in psihično dobro počutje pacienta
- Proučevanje vplivnih dejavnikov na smrtnost vojakov v bolnišnicah v času Krimske vojne
- Dala je pomemben prispevek k izboljšanju javnega zdravja
- Ne kaže se veliko literature raziskovanja
- Razvoj medicine in vpliv na razvoj ZN
OBDOBJE PO FN, DO 1950:
- Raziskovanje do leta 1950 ni bilo klinično usmerjeno
- MS so raziskovale predvsem sebe
OBDOBJE PO 1950: (sindrom FN – vpliv na izobraževanje)
- Pokaže se zaskrbljenost menedžmenta ZN zaradi pomanjkanja raziskav v sami klinični praksi à vzpodbuda za razvoj kliničnega raziskovanja
OBDOBJE PO 1970:
- Razmah raziskovanja v ZN predvsem v ZDA
- Usmeritev ZN v izboljševanje klinične prakse
- Evropa à organizirana skupina MS v raziskovanju, ki je povezala 25 držav
- Prve revije na področju raziskovanja
OBDOBJE PO 1980:
- Poveča se število MS, ki so imele znanje za raziskovanje
- Povečala se dostopnost do informacijske tehnologije
- Poveča se število revij na področju raziskovanja
- Postalo je jasno, da je raziskovanje ključno za razvoj profesije
OBDOBJE PO 1990:
- 1900 à v ZDA ustanovijo Nacionalni inštitut za raziskave na področju ZN
razloži pojem temeljna raziskava:
- Je eksperimentalno ali teoretično delo
- Pridobiti želimo predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavah dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno obravnavo
- 2 vrsti:
- Čista temeljna raziskava (namen je napredek znanja)
- Usmerjevalna temeljna raziskava (namen je ustvarjanje novega znanja)
NAŠTEJ OVIRE ZA RAZISKOVANJE V ZN IN PRENOS DOKAZOV V PRAKSO ZN:
KAKOVOST IN NARAVA RAZISKAV:
- Težave pri izvajanju kakovostnih raziskav v kliničnem okolju
- Premalo sodelovanja med raziskovalci in kliniki
- Način komuniciranja raziskovalcev s praktiki o možnostih implementiranja dobljenih rezultatov v neposredno prakso
- Predstavitev rezultatov za uporabnost v širših dimenzijah – meta analiza
ZNAČILNOSTI MS:
- Znanje, drža, vedenje, odpor do sprememb
- Premalo znanja za implementacijo dokazov
- Problem razumevanja pri MS, ki ne govorijo angleško
ORGANIZACIJSKI DEJAVNIKI:
- Organizacijska kultura
- Administrativne in organizacijske ovire za realizacijo dokazov v praksi
- Slaba podpora vodstva
NAŠTEJ POGOSTE VIRE DOKAZOV ZA PRAKSO ZN PO AVTORICI POLIT ET. AL:
- Tradicija in moč (temelj na tem, bolj kot na podlagi dokazov)
- Oseba z avtoriteto (oseba z veliko znanja in izkušenj, okolje ji prepušča strokovno presojo)
- Klinične izkušnje (vezane na delo nekega oddelka)
- Preizkušanje in napake (preizkušanje različnih možnih rešitev, dokler se ne reši)
- Intuicija (znanje, ki ga ne moremo razložiti na podlagi argumentov)
- Logično razmišljanje (na problem osredotočena metodologija reševanja)
- Zbiranje informacij (zanašanje na namensko zbrane informacije)
- Raziskovanje stroke (dokazi iz raziskav – omogoča napredek v stroki in širše)
Opiši hierarhijo dokazov v raziskovanju:
NIVO 1:
- Sistematični pregled randomiziranih kliničnih študij
- Sistematični pregled nerandomiziraniih kliničnih študij
NIVO 2:
- Posamezne randomizirane klinične študije
NIVO 3:
- Sistematični pregled študij s korelacijami/opazovanji
NIVO 4:
- Posamezne študije s korelacijami/opazovanji
NIVO 5:
- Sistematični pregled opisnih/kvalitativnih/psiholoških študij
NIVO 6:
- Posamične opisne/kvalitativne/psihološke študije
NIVO 7:
- Mnenja avtorjev in ekspertnih komisij
KAJ SO SISTEMATIČNI PREGLEDI DOKAZOV, OPIŠI:
- Združevanje in sistematično povezovanje posameznih dokazov na določenem raziskovalnem vprašanju
Oblike:
- Meta sinteza – kvalitativna sinteza (širša razlaga in interpretacija rezultatov raziskav na skupni specifični točki)
- Meta analiza – kvantitativna integracija (vsaka raziskava je sestavni del statistične obdelave)
KAJ JE META ANALIZA:
- Kvantitativna integracija
- Sekundarni dokument, po strukturi podobna primarnemu
- Analiza podatkov iz že objavljenih člankov in njihova skupna obdelava
- Zelo natančen protokol
- Rezultat = odločitev o tem, ali je določen ukrep koristen
Težave (slabosti) meta analize:
- Ni protokola analize
- Pomanjkljiv opis izbora literature
- Homogenost rezultatov ni prikazana s testi
- Neustrezne statistične analize
- Ni razlage možnosti pristranosti različnih objav (v primeru statistično pomembnih razlik)
- Ni jasnih sklepov in predlogov za nadaljnje raziskave
RAZLOŽI KAJ JE PARADIGMA IN KAJ JE PARADIGMA V ZN:
PARADIGMA:
- Niz medsebojno povezanih predpostavk, ki dajejo okvir za preučevanje
- Predpostavka ali domneva neke znanstvene skupine
- Ne zahteva nikakršnega preverjanja
- Služi kot primer oz. vzorec pri postavljanju znanstvenih vprašanj o realnem svetu ter iskanje odgovorov na ta vprašanja
- Vsebovana je v teoretičnem izhodišču raziskovanja
PARADIGMA V ZN:
- Je del kompleksnosti realnega sveta
- Pogosto terminsko opredeljena kot filozofska vprašanja:
- Kakšna je naravna realnost
- Kakšen je odnos raziskovalec – raziskovano
- Kakšna je vloga vrednot v raziskavi
- Kako je najbolje pridobiti dokaz
- Pozitivizem = kvantitativno raziskovanje (cilj je meriti)
- Naturalizem = kvalitativno raziskovanje (cilj je opisati)
OPIŠI POZITIVISTIČNO PARADIGMO V RAZISKOVANJU:
Gre za kvantitativno raziskovanje:
- Empirizem à kar lahko zaznamo s človeškim umom in kvantificiramo (dejstva)
- Determinizem à vzrok in posledica, razlaga je v empiričnih podatkih
- Hipotetično deduktivni pristop
- Logični pozitivizem à interpretacija podatkov s pomočjo matematike, logike
KAJ JE SPREMENLJIVKA, NAŠTEJ VRSTE IN ODNOSE MED NJIMI:
- Nekaj, kar varira (se spreminja)
- Poznamo neodvisne (vzrok) in odvisne (posledica)
- Odnosi: več kot; manj kot; različen od; v zvezi z; pozitivno ali negativno povezan
ODVISNE IN NEODVISNE SPREMENLJIVKE:
ODVISNA: (y)
- Spremenljiv izsledek, ki nas zanima
- Spremenljivka, ki je hipotetično odvisna od neodvisne spremenljivke oz. je z njo povzročena
- (posledica)
NEODVISNA: (x)
- Spremenljivka, za katero predpostavimo, da povzroči odvisno spremenljivko oz. nanjo vpliva
- (vzrok)
DOLOČI SPREMENLJIVKE IN OPIŠI ODNOSE MED NJIMI PRI HIPOTEZI:
»Noseče ženske, ki dobijo navodila v zvezi s potekom poroda in poporodnim obdobjem, redkeje izražajo poporodno depresijo, kot ženske, ki teh navodil niso prejele«.
- Neodvisna spremenljivka (vzrok) à navodila v zvezi potekom poroda in popor. obd.
- Odvisna spremenljivka (posledica) à izražanje poporodne depresije
DOLOČI SPREMENLJIVKE IN OPIŠI ODNOSE MED NJIMI PRI HIPOTEZI:
»Otroci, katerih matere so sodelovale v programu negovalnih intervencij za matere izpostavljene nasilju partnerja (X), bodo imeli manj vedenjskih problemov (Y), kot otroci, katerih matere so imele samo rutinsko obravnavo«.
- Neodvisna spremenljivka (vzrok) à izpostavljenost mater nasilju partnerja (x)
- Odvisna spremenljivka (posledica) à vedenjski problemi otrok (y)
- X povzroči Y
OPIŠI KORELACIJSKE RAZISKAVE:
- Iščemo povezave med dvema variablama
- Raziskovanec ne more kontrolirati neodvisne spremenljivke
- Verodostojne kot eksperimentalne v pojasnjevanju vzorčnih in posledičnih odnosov med variablama
- Imajo manj podpornih dokazov
RETROSPEKTIVNI DIZAJN:
- Pojav v sedanjosti povezan s pojavom v preteklosti še preden se je raziskava začela
- Potekajo na več lokacijah
- Primer: povezava med rakom na pljučih in kajenjem
PROSPEKTIVNI (NEEKSPERIMENTALNI) DIZAJN:
- Kohortni dizajn (začnemo s proučevanjem domnevnih vzrokov in nadaljujemo z domnevnimi učinki)
- Dražje kot retrospektivne
- Potrebujemo velik vzorec
- Bolj raziskovalno zanesljive kot retrospektivne
RAZLOŽI RAZLIKO MED RETROSPEKTIVNIMI IN PROSPEKTIVNIMI RAZISKAVAMI:
RETROSPEKTIVNE:
- Zbiranje podatkov iz sedanjosti
- Primerjava s podatki iz preteklosti
- Najpogosteje enkratno zbiranje podatkov (lahko problematično)
PROSPEKTIVNE:
- Podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije
- Merijo se kasnejši izidi (intervencija + predpostavljanje učinka)
RAZLOŽI KAJ JE SEKVENCA PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:
- Vrsta kratkih, zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij
- Ko delamo take kroge utrjujemo in razširjamo znanje o pojavu, ki ga raziskujemo
- Vsaka sekvenca je v osnovi, po sosledju podobna celotni običajni raziskavi
- Upoštevamo v prejšnjih korakih pridobljeno znanje pri načrtovanju naslednjega koraka à širimo krog spoznanj o vprašanju
RAZLOŽI POJEM HERMENEVTIČNI KROG V RAZISKOVANJU:
- Postopno širjenje spoznavanja
- Spirala ali krog širjenja razumevanja
OPIŠITE SESTAVINE IN POMEN UVODA KOT ELEMENTA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA ČLANKA:
- Bistvo problema, jasnost, informativnost
- Kaj je o problemu znanega in kaj ne
- Citiramo najpomembnejša dela
- Teoretična izhodišča problema
- Pisanje v smislu lijaka (od širšega-bolj znanega, do ožjega-manj znanega)
- Natančno oblikovano vprašanje raziskave (formuliran problem, hipoteze)
KAJ JE RAZPRAVA V ČLANKU, OPIŠI NJENE ZNAČILNOSTI:
- Odgovarja na vprašanja v uvodu
- Pojasni kako rezultati podpirajo odgovore in koliko se odgovori ujemajo z obstoječim znanjem
- Nikoli ne mešamo rezultatov in diskusije v istem poglavju
- V diskusiji rezultatov ne ponavljamo
- Pišemo v sedanjiku
- Poudarimo omejitve naših ugotovitev in nasprotujoče si rezultate v raziskavi
- Navedemo kako nas odgovor podpirajo rezultati drugih raziskav enako kadar drugi avtorji odkrijejo nasprotno, pojasnimo razhajanja
- Na koncu pokažemo pomen nase raziskave, njeno aplikativnost, sklepe ki jih je potrebno se nadalje raziskovati
KAJ JE BRANJE LITERATURE IN ZAKAJ JE POMEMBNO:
- Ni enkratno dejanje
- 1/3 časa raziskave je uvodni pregled literature (sledijo občasni pregledi)
- Izvemo, kaj so drugi že odkrili in napisali o raziskovalnem vprašanju
- Dokončno oblikovanje konkretnih ciljev, raziskovalnih vprašanj/hipotez
- Dobimo podatke, ki vplivajo na:
- Načrt in potrebnost raziskave
- Izbor inštrumenta
- Umestitev raziskave v kontekst znanja
KAJ JE PREGLED LITERATURE IN ZAKAJ JE POMEMBEN:
KVALITATIVNA RAZISKAVA:
PRISTOP 1: TEMELJNE TEORIJE:
- Zbiranje podatkov
- Analiza podatkov
- Oblikovanje teorije
- Pregled literature
- Iskanje povezav s prejšnjimi dokazi v teorijo
- Kako prejšnji dokazi potrdijo ali razširijo razvito teorijo te raziskave
PRISTOP 2: TEORIJA POJAVOV:
- Pregled relevantnih podatkov pred začetkom študije
- Praktičen opis raziskav drugih pojavov
- Razumevanje pojava skozi več perspektiv
PRISTOP 3: ETNOGRAFSKE TEORIJE:
- Pregled literature pred zbiranjem podatkov
- Pregled literature ob analizi podatkov raziskave
KVANTITATIVNA RAZISKAVA:
- Pregled literature ni enkratno dejanje
- 1/3 vsega časa je uvodni pregled literature
- Sledijo še občasni pregledi (teoretična ali metodološka vprašanja)
- Izvemo, kaj so drugi o našem raziskovalnem vprašanju že odkrili in napisali
- Dobimo podatke, ki vplivajo na:
- Načrt raziskave
- Potrebnost raziskave
- Raziskovalne metode
- Izbiro merskega inštrumenta
- Opredelitev pojmov, konceptov in spremenljivk
- Seznanitev s prevladujočimi teorijami in njihovo veljavnostjo
- Primerjavo teoretičnih okvirjev, kjer bo raziskava umeščena
- Umestitev naše raziskave v kontekst znanja
VIRI ZA PREGLED LITERATURE:
PREGLEDI, VKLJUČENI V RAZISKOVALNA POROČILA:
- Natančen pregled obstoječih dokazov
- Razvoj argumentov za novo raziskavo
- Obseg: 2-4 strani
- Citirane samo ključne raziskave
- Ni kritične evalvacije posamezne raziskave
- Poudarek na evalvaciji celotnega konteksta raziskave
PREGLEDI VKLJUČENI V NAČRT RAZISKAVE:
- Prepriča financerje o pomembnosti raziskave
- Podan je kontekst znanja in potreba po novi raziskavi
- Lasten odnos raziskovalca do literature
- Obsega do 10 strani, glavna izhodišča in ni kritika posameznih raziskav
PREGLEDI TEZ ALI DOKTORSKIH DIZERTACIJ:
- Kritičen pregled raziskave na problemskem področju in kritika posameznih študij
- Obseg: 20-25 strani ali več
PROSTO DOPSTOPNI PREGLEDI LITERATURE:
- Ni nujno direktno usmerjena v naš raziskovalni problem
- Najpogosteje v revijah
KRITIČNI POGLED NA PREGLEDEANE DOKAZE:
- Obseg: 15-20 strani
Kaj je primarni dokument v raziskovanju in v kakšnih oblikah ga najdemo:
- Pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek
- (raziskovalna poročila, diplomska, specialistična, magistrska dela, doktorske disertacije, strokovni in znanstveni članki )
- Pojavlja se pri objavi rezultatov
[wp_ad_camp_1]
Kaj so primarni, sekundarni in izkustveni viri pri pregledu literature:
PRIMARNI VIRI:
- Pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek
- (raziskovalna poročila, diplomske naloge, magistrske naloge, doktorske disertacije, strokovni članki)
SEKUNDARNI VIRI:
- Opisi raziskav, ki jih je pripravil nekdo, ki ni avtor raziskave (pregled literature)
- Dober začetek – omogočajo hiter pregled in aktualno literaturo
- Ne smejo biti nadomestilo za primarne vire (ne dajejo podrobnosti posamezne raziskave in so redko popolnoma objektivni)
IZKUSTVENI VIRI:
- Omogočajo širše razumevanje raziskovalnega problema
- Ilustrirajo izhodišča
- Demonstrirajo potrebo po raziskovanju
- Opišejo vidik določene klinične prakse
- Vplivajo lahko na oblikovanje raziskovalne ideje
- So omejeni v pisnih dokazih (najpogosteje so subjektivni)
- (mnenjski članki, študije primera, anekdote, klinični primeri)
KAJ JE IZVLEČEK IN KAJ VSE MORA VSEBOVATI:
- Kratek opis študije
- Približno 100-200 besed
- Vsebina:
- Bistveni podatki raziskovalnega dokumenta
- Vprašanja na katera raziskava odgovarja
- Materiali in metode
- Rezultati
- Odgovori na vprašanja in pomen le teh
- Omejen besedno
- Polni stavki
- Ne citiramo literature in opustimo podrobnosti
- Tretja oseba ednine ali množine
- Napisan v slovenščini in angleščini
Kaj je študija primera, katere podatke uporabljamo pri tej študiji:
- Pristop pri raziskovanju pojavov in procesov ter postopkov s pomočjo proučevanja posameznih primerov (posameznik, družinam skupina, skupnost…)
- Temelji na deskriptivnih (opisnih) informacijah, proučevanju odnosov med pojavi, trendov skozi obdobje…
- Podatki so vezani na sedanjost in preteklost
- Uporabljamo:
- Primarne podatke (izključno gradivno, ki ga dobimo z opazovanjem)
- Sekundarne podatke (dokumenti, ki so zbrani v dosjejih o primeru ali v anamnestičnih zapisih)
- Kombinirane podatke (gradivo iz primarnih in sekundarnih virov hkrati)
RAZLOŽI KAJ JE TO STRATIFICIRAN VZOREC IN NAPIŠI PRIMER:
- Stratificiran (slojevit) vzorec je slučajnostni vzorec
- Populacijo razdelimo na sloje
- Sestavimo sezname enot po slojih
- Izračunamo vzročno razmerje
- Določimo velikost vzorca
- Iz vsakega sloja izberemo enako število enot (sistematični ali enostavni izbor)
Uporaba à ko je več kot 500 anketirancev in vzorec znaša 20% ali manj
Primer à žrebanje
- Vzorčenje s ponavljanjem (izžrebano enoto vrnemo v boben – vsaka enota ima ves čas enako možnost, da bo izbrana)
- Vzorčenje brez ponavljanja (izžrebane enote ne vrnemo v boben – vsaka enota ima večjo verjetnost, da bo izbrana)
Kaj je eksperiment, pri katerem raziskovanju ga uporabljamo in kaKšne so njegove omejitve:
- Poskus (umetno ustvarjena raziskovalna situacija)
- Eden najučinkovitejših pristopov v raziskovanju
- Iščemo vzročne povezave med pojavi
- Bolj v naravoslovju, manj družboslovje
- Omogoča največjo kontrolo nad spremenljivkami (najbolj zanesljivi zaključki)
- 2 identični skupini (v eno vnesemo nek vpliv, v drugo ne) à merjenje razlik
- Strogo določene in kontrolirane razmere
KAJ JE PILOTNA ŠTUDIJA, OPIŠI KDAJ JO UPORABLJAMO:
- Študija na manjšem vzorcu
- Ko želimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri dejanski raziskavi
- Ne odgovarja na raziskovalna vprašanja, odgovarja na vprašanje izvedljivosti raziskave
- Uporaba:
– Ustreznost R metod in procedur
– Uspeh pri vključevanju anketirancev
– Moč odnosov med spremenljivkami
– Število potrebnih raziskovancev
– Identifikacija spremenljivk, ki jih je potrebno pozorno spremljati
– Ugotavljanje potencialnih problemov v študiji
KAJ JE TO LIKERTOVA LESTVICA, OPIŠI POSTOPKE PRIPRAVE TE LESTVICE:
- Lestvica, ki jo sestavlja vrsta trditev, ki izražajo stališče do določenega pojava
- Pri vsaki trditvi mora oseba navesti, v kolikšni meri se strinja z njo oziroma se ne
Priprava Likertove lestvice:
- Zbere se večje število trditev
- Z njimi se anketira vzorec iste populacije, na kateri nameravamo izvesti pravo raziskavo
- Na osnovi rezultatov se oblikuje 2 skupini (z nizkimi in z visokimi rezultati)
- Izloči se vse trditve, kjer so tisti z nizkimi rezultati odgovorili podobno kot tisti z visokimi
- Zadrži se trditve, kjer se rezultati med skupinama razlikujejo
RAZLOŽI KAJ PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU POMENI RAZISKOVATI DRUŽBENO CELOTO V KONTEKSTU: (3 sestavna načela)
- Raziskujemo posameznika ali družbeno enoto (družino) kot celoto, ne le posameznih vidikov à holistično gledanje na človeka (npr. ankete)
- Upoštevamo tudi informacije o naravnem in družbenem okolju ali kontekstu in ga podrobno opišemo à posameznik neločljivo vezan z okoljem, kar vpliva na vedenje
- Raziskovati pojave v kontekstu pomeni tudi raziskovati v vsakdanjih okoljih à tam, kjer delajo, živijo
RAZLOŽI RECEPTIVNO DRŽO PRI KVALITATIVNEM RAZISKOVANJU:
- Drža pozornega poslušalca in opazovalca
- Pozornost je enakomerno porazdeljena na različne ravni in vidike
- Raziskovalec naj bo pozoren na vsako dogajanje s strani udeležencev
- Domneva à ljudje, katerih probleme raziskuje, imajo drugačno, podrobno in poglobljeno vednost o svojem položaju
RAZLOŽI LONGITUDINALNI DIZAJN V OKVIRU ČASOVNE DIMENZIJE RAZISKOVANJA:
- Večkratno zbiranje podatkov v daljšem časovnem obdobju
- Raziskovanje dolgotrajnih pojavov (dinamika pojava v obdobju, nenehno spremljanje primerov – cepljenje, rast…)
- Določljiv časovni okvir in število zbiranja podatkov
- Večkratno zbiranje podatkov iste populacije à študije trendov
- Večkratno raziskovanje iste populacije à panelna študija
- Spremljanje iste populacije po izvedeni specifični intervenciji à follow up študija
KAJ JE FENOMENOLOGIJA, OPIŠI DESKRIPTIVNO IN INTERPRETATIVNO FENOMENOLOGIJO:
- Individualna interpretacija izkušenj in poti razlaganja le teh (vedenje posameznika)
- Nauk o pojavih in njihovih oblikah
- Služi za razumevanje vsakodnevnega življenja ljudi
DESKRIPTIVNA (OPISNA):
- Mnenja o pojavu
- Ponavljajoči se procesi skozi celotno raziskavo
INTERPRETATIVNA (RAZLAGALNA):
- Interpretacija in razumevanje
KAJ SO KLINIČNE SMERNICE, OPIŠI:
- Pomembne za ZN
- Delajo jo učinkovito
- Izboljšujejo procese in izide ZN
- Združevanje različnih dokazov, ki temeljijo na sistematičnih raziskavah
- Narejene iz potrebe po ureditvi in vodenju procesov
- Lahko različne smernice za isti problem
OPIŠI INDUKTIVNO POT OBLIKOVANJA TEORIJE:
- Pot od posamičnega k splošnemu
- Opazovanje dejstev v realnem svetu, posamična izkustvena posplošitev
- Išče se vzorce oz. pravilnosti, ki opozarjajo na obstoj zakonitosti
- Empirizem
- Vpliv okoliščin na oblikovanje teorije in problem posploševanja na vse okoliščine
- Terensko raziskovanje
- Teorije, definicije, koncepti so posledica empiričnih posplošitev na podlagi konkretnih izkustvenih podatkov
INDUKCIJA: (kvalitativne metode)
- Opazovanje
- Opis večih opazovanj
- Odnosi med različnimi opazovanji
- Oblikovanje raziskovalnih vprašanj/hipotez
- Oblikovanje teorije
- Generalizacija
Opiši deduktivno pot oblikovanja teorije:
- Logična pravila in sklepanje iz splošnega na posamično
- Izhodišče je trdna predpostavka ali aksiom, ki ne potrebuje dokazovanja
- Racionalizem
OBLIKOVANJE TEORIJE PO DEDUKTIVNI POTI:
- Izbor in opredelitev področja realnosti, ki naj bi ga teorija pojasnjevala
- Oblikovanje izhodiščnih predpostavk (aksiomi, splošni zakoni)
- Logična izpeljava konkretnih izjav (teoremov) o tistem delu realnosti, na katerega se nanaša teorija
DEDUKCIJA: (kvantitativne metode)
- Preverjanje teorije
- Izbor spremenljivk
- Vzročni odnos med spremenljivkami – hipoteza
- Kontrolirano področje opazovanja odnosov
- Vpliv na teorijo
KAJ JE INVERZNA DEDUKCIJA, OPIŠI:
- Enakovredno in smiselno sta zastopana dva temeljna elementa znanstvenega raziskovanja: LOGIKA (razum) + OPAZOVANJE (izkustvo)
- Gradi se skozi vzpostavitev povezave med izkustvenimi posplošitvami in splošnimi teoretičnimi trditvami
- Kombinacija razuma in intuicije
- Terensko raziskovanje à zbiranje rezultatov à analiza empiričnih podatkov à izkustvene posplošitve umestimo v obstoječi teoretični okvir
KAJ JE NIČELNA HIPOTEZA:
- Negacija delovne hipoteze
- Izraža, da med spremenljivkami ni povezav
- Povezana je z izhodiščem
- Dokler ne dokažemo povezav med spremenljivkami, le teh ni
NAPIŠI PRIMER USMERJEVALNE HIPOTEZE:
- Ko teorija razloži pojav
- »pri starejših pacientih je tveganje za padec večje kot pri mlajših«
- »starejši kot je pacient, večje je tveganje za padec«
- »tveganje za padec narašča s starostjo pacienta«
Napiši primer neusmerjevalne hipoteze:
- Kadar ni teorije
- Kontradiktornost raziskave
- Protislovnost izkušenj raziskovalca
- »Obstaja povezava med starostjo pacientov in tveganje za padec«
KODIRANJE – KAKO IN ZAKAJ:
- Proces spreminjanja neobdelanih podatkov v standardizirano obliko za obdelavo in analizo
- Kvantitativno raziskovanje à proces, pri katerem so pridobljene kategorije številk
- Kvalitativno raziskovanje à proces istovetnosti večkrat se ponavljajočih besed, tem ali pojmov znotraj podatkov
OPIŠI POSTOPKE IN TEHNIKE PRI KODIRANJU:
NEPOSREDNO POIMENOVANJE:
- Določen opis poimenujemo z določenim nazivom ali kodo neposredno (ne da bi ga primerjali z drugimi opisi)
- (npr. »preobrat«, »uvid«, »omejevanje«, »odrekanje«)
ISKANJE SINONIMOV:
- Skušamo se spomniti drugih besed za isti pojem
- Primerjamo te izraze in opišemo razlike med njimi
- (npr. »nasilje«, »trpinčenje«)
ISKANJE NASPROTIJ:
- Ob danem pojmu se spomnimo njegovega nasprotja
- »Ženska je po vsaki sceni nasilja vedno znova pričakovala, da se nasilje ne bo več ponovilo«
- (npr. »upanje« – »brezup« in »varnost« – »razsipnost«)
ISKANJE NENAVADNIH, ODDALJENIH ASOCIACIJ:
- Glede na prejšnji primer, npr. Kako je z nasiljem v živalskem vrtu..ali tam samec napade samico..kdaj..pod kakšnimi pogoji…
RAZLOŽITE KRATICO IMRAD IN EBP:
IMRAD:
- Uporaba pri zgradbi primarnega dokumenta
- I = INTRODUCTION uvod (kaj je vprašanje, na katero želimo odgovoriti)
- M = METHODS materiali in metode (opišemo način iskanja odgovora)
- R = RESULTS rezultati (navedemo, kaj smo našli z raziskavo)
- D = DISCUSSION razprava (na začetku povemo odgovor do katerega smo prišli z raziskavo in o tem razpravljamo)
EBP: (evidence based practice)
- Na dokazih podprta praksa (delovanje)
KAJ JE RANDOMIZACIJA:
- Slučajno izbor dveh skupin iz iste osnovne populacije (žrebanje, kovanec…)
- Vsak udeleženec ima enake možnosti, da je izbran v skupino z eksperimentom ali skupino brez eksperimenta
ZNAČILNOSTI POZITIVIZMA IN NATURALIZMA:
POZITIVIZEM:
- Ostaja realnost
- Rraziskovalec je neodvisen od tistega kar raziskuje
- Odkritja niso pod vplivom preiskovalca
- Vrednote in usmeritve so pod kontrolo
- Išče se objektivnost
- Je deduktivni proces (kvantitativno raziskovanje)
NATURALIZEM:
- Realni svet je mnogovrsten in subjektiven, sestavljen iz posameznikov
- Raziskovalec je v kontaktu s tistim kar raziskuje
- Subjektivnost in vrednote so neizogibne in umestne
- Je induktivni proces (kvalitativno raziskovanje)
MERSKI INŠTRUMENTI:
INTERVJU:
- Vprašanja zahtevajo natančne odgovore ali pa vsaj opredelitev med odgovori
- Številčno kodiranje ogovorov
VPRAŠALNIK:
- vprašanja zahtevajo natančne odgovore ali opredelitev med ponujenimi odgovori
TESTIRANJE/MERJENJE:
- merjenje človeških značilnosti
Značilnosti merskih inštrumentov:
VELJAVNOST:
- Inštrument meri res tisto značilnost, ki mislimo da jo meri
- 2 načina za ugotavljanje:
- Večja je skladnost, tem bolj je test veljaven
- Na osnovi skladnosti med meritvami testa, katerega veljavnost preizkušamo in meritvami drugih testov, ki so sestavljeni za merjenje iste lastnosti
OBJEKTIVNOST:
- Rezultat merjenja je odvisen le od lastnosti, ki jo merimo, ne pa od lastnosti tistega, ki merjenje izvaja
ZANESLJIVOST:
- Od enega merjenja do drugega merjenja se ne spreminja
Zanesljivost in veljavnost
- Razvidna veljavnost
- Konvergentna veljavnost
- Veljavnost, zanesljivost znane skupine
KAJ JE STRUKTUIRAN INTERVJU:
- Postopek zbiranja podatkov, pri katerem so vnaprej točno določena vprašanja, postavljena po vnaprej točno določenem vrstnem redu
- Vprašanja običajno tvorijo tematsko zaokroženo celoto
OPIŠI NESTRUKTURIRAN INTERVJU:
- Nejasno definiran raziskovalni problem
- Ne vemo, kaj bi vprašali in kje bi začeli
- Raziskovanec govori svojo zgodbo (raziskovalec ga minimalno usmerja)
- Uporaben pri študija pojavov, utemeljenih teorijah in etnografskih študijah
OPIŠI INTERVJU FOKUSNIH SKUPIN:
- Intervjuvanci se med seboj ne poznajo
- Skupinsko anketiranje
- Pripravljene izhodiščne točke in vprašanja
- 6-12 anketirancev
- Prednost à v kratkem času spoznamo več anketirancev in njihovih mnenj
- Nevarnost à pojav skupinskega mišljenja
- Uporaba à študije vključevanja, feministične študije
Naštej splošna načela pri pripravi vprašalnika:
- Vprašanje zastavljeno jasno
- Izogibanje žargonu ali strokovnim izrazom
- Izogibanje negativni obliki
- Izogibanje osebnim vprašanjem
- Ne postavljamo dveh vprašanj v eni postavki
- Izogibanje vprašanjem, ki neposredno nakazujejo, kakšen bi bil lahko odgovor (sugestivna vprašanja)
- Anonimnost, intimnost glede na življenjski nazor
- Spoštljivost, občutljivost pri oblikovanju vprašanj
PRAVILA SESTAVLJANJA VPRAŠALNIKA:
- Preprosti za izpolnjevanje
- Priložimo kratko spremno pismo (namen vprašalnika)
- Na začetku kratka navodila
- Podobni tipi vprašanj skupaj po skupinah
- Začetek – enostavna, dejanska vprašanja; kasneje – postavke o mnenjih in vrednotah
- Ločimo obliko pisave med navodili in vprašanji
- Vprašalnik preizkusimo na manjši skupini
KAJ MORA VSEBOVATI INFORMIRAN PRISTANEK O SODELOVANJU V RAZISKAVI:
- Razumevanje razlik med utečenim postopkom in postopkom raziskave
- Cilj študije
- Vrste podatkov, ki se zbirajo
- Opis vseh postopkov v raziskavi v kateri sodeluje raziskovanec
- Število srečanj z raziskovalcem
- Sponzorje raziskave
- Zasebnost obravnave
- Izbor udeležencev raziskave
- Potencialna nevarnost raziskave in koristi raziskave
- Zasebnost obravnave
- Prostovoljni pristop za sodelovanje
- Izstop iz raziskave med potekom le te
- Kontaktna oseba
ETIČNI PROBLEMI NA PODROČJU RAZISKOVANJA:
- Potvarjanje ali prirejanje rezultatov
- Kraja rezultatov in dela
- Nemarno delo
- Pristranska interpretacija rezultatov
- Apriorno odbijanje drugačnih teoretičnih izsledkov
- Nepravično razporejanje sredstev
- Pristranska uredniška politika
- Vzpostavljanje neformalnih koalicij
Ignoriranje znanstvenih izsledkov