Kaj je pilotna študija, opiši kdaj jo uporabljamo.
Pilotna študija: “If only if I had!”
- Je študija na manjšem vzorcu, ko želimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri dejansko načrtovani raziskavi.
- Ne odgovarja na raziskovalna vprašanja, odgovarja pa na vprašanje izvedljivosti R
- Uporaba pilotne študije:
– Ustreznost R metod in procedur
– Uspeh pri vključevanju anketirancev
– Ustreznost in kakovost inštrumentarija
– Moč odnosov med spremenljivkami
– Število potrebnih raziskovancev
– Identifikacija spremenljivk, ki jih je potrebno pozorno spremljati
– Ustreznost materialov in osebja
– Ugotavljanje potencialnih problemov v študiji
– Obseg preliminarnih dokazov, ki kažejo na zaostritev, posodobitev raziskovalne metodologije, izbranih intervencij idr.
Razloži kaj je sekvenca pri kvalitativnem raziskovanju
Kvalitativna raziskava poteka kot vrsta kratkih, zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij (sekvenc). Ko delamo take kroge, vedno bolj utrjujemo in razširjamo znanje o pojavu, ki ga raziskujemo. Tako raziskovanje imenujemo sekvenčno raziskovanje.
Kvalitativna raziskava je torej sestavljena iz več krajših raziskovalnih sekvenc, katerih vsaka je v osnovi, po sosledju podobna celotni običajni raziskavi: “formulacija problema-načrtovanje opazovanja-opazovanjeanaliza”.
Tak način omogoča, da upoštevamo v prejšnjih korakih pridobljeno znanje pri načrtovanju naslednjega koraka. “Ko bolje razumemo, bolje sprašujemo”. S tem širimo krog spoznanj o raziskovalnem vprašanju.
Kaj je eksperiment, pri katerem raziskovanju ga uporabljamo in kašne so njegove omejitve?
Eksperiment je v slov. jeziku poskus.
a) Eden od najučinkovitejših pristopov v raziskovanju
b) Iščemo vzročne povezave med pojavi
c) Najbolj razvito na področju naravoslovja, manj v družboslovju Metoda raziskovanja, ki omogoča največjo kontrolo nad spremenljivkami in zato najbolj zanesljive vzročne zaključke.
d) Pri eksperimentu uredimo pogoje opazovanja tako, da bomo s tem
omogočili vzročne zaključke. Eksperiment ima omejitve v družboslovju (globalna kriza, zakonska zveza, vojna). Eksperiment je umetno ustvarjena raziskovalna situacija, ki ob pomoči metodike razlik oziroma enakosti omogoča ugotavljanje kavzalnih zvez med pojavi.
e) Umetna situacija se kaže v tem, da vzpostavimo dve identični situaciji. V eno od njih vnesemo nek vpliv, v drugo pa ne. Učinek vnesenega vpliva lahko merimo z ugotavljanjem razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino.
f) Eksperiment poteka v strogo določenih in kontroliranih razmerah.
Eksperiment v družboslovju je tista raziskava, v kateri ima raziskovalec možnost, da ob polni kontroli spremlja neki pojav, ne glede na to ali je bil izzvan umetno ali naravno.
Ne smemo ga zamenjati z opazovanjem: pri opazovanju spremljamo, opazujemo in zapisujemo dano situacijo in nič ne posegamo v situacijo kvantitativne raziskave.
Razložite kratico IMDR, kje jo uporabljamo?
Uporabljamo jo pri zgradbi primarnega dokumenta.
I = INTRODUCTION uvod
M = METHODS materiali in metode
R = RESULTS rezultati
D = DISCUSSION razprava
– Uvod (kaj je vprašanje, na katero želimo odgovoriti)
– Material in metode (opišemo način iskanja odgovora)
– Rezultati (navedemo, kaj smo našli z raziskavo)
– Diskusija (na začetku povemo odgovor do katerega smo prišli z raziskavo in o tem razpravljamo)
Kaj mora vsebovati informiran pristanek o sodelovanju v raziskavi?
( če kdo najde naj poslje )
Kaj je primarni dokument v raziskovanju in v kakšnih oblikah ga najdemo?
PRIMARNI DOKUMENT: pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek (raziskovalna poročila, diplomska, specialistična, magistrska dela, doktorske disertacije, strokovni in znanstveni članki )
Opiši deduktivno pot oblikovanja teorije
a) Logična pravila in sklepanje iz splošnega na posamično
b) Izhodišče je trdna predpostavka ali aksiom, ki ne potrebuje dokazovanja
c) Racionalizem
postulati – jih ni potrebno dokazovati
teoremi – izpeljano iz postulatov
OBLIKOVANJE TEORIJE PO DEDUKTIVNI POTI:
a) izbor in opredelitev področja realnosti, ki naj bi ga teorija pojasnjevala
b) oblikovanje izhodiščnih predpostavk(aksiomi, splošni zakoni)
c) logična izpeljava konkretnih izjav(teoremov) o tistem delu realnosti, na katerega se nanaša teorija
Opiši, kako je potekal razvoj raziskovanja v zdravstveni negi skozi zgodovino?
( že opisano na koncu )
Opiši hierarhijo dokazov v raziskovanju
( že opisano na koncu )
Kaj so primarni, sekundarni in izkustveni viri pri pregledu literature?
( že opisano na koncu )
Kaj je študija primera, katere podatke uporabljamo pri tej študiji?
( že opisano na koncu )
Napiši primer neusmerjevalne hipoteze
” Obstaja povezava med starostjo pacientov in tveganje za padec.”
“Starejši pacienti se razlikujejo od mlajših po njihovem odnosu do možnost padcev.”
Kako poteka kvalitativna analiza in interpretacija?
Izhajajoč iz prepisov dokumentov najprej te zapise razčlenimo in določimo enote kodiranja, jim nato prepišemo izraze za pojme,ki jim po naši sodbi ustrezajo, nato analiziramo značilnost the pojmov,, izberemo najbolj relavantne pojme, jih definiramo,iščemo ali konstruiramo odnose med njimi in na koncu formuliramo pravilnosti,obrazce in teoretične razlage in pojasnitve.
Vsak korak pri analizi in interpretaciji gradiva dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami.Iz dokumentacije mora biti jasno razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz emperičnega gradiva.
Opiši nestrukturiran intervju.
Nejasno definiran raziskovalni problem, ne vemo kaj bi vprašali in kje bi začeli. Raziskovanec govori svojo zgodbo,raziskovalec ga minimalno usmerja.
Uporaben pri študijah pojavov , utemeljenih teorijah in etnografskih študijah.
Naštej splošna načela pri pripravi vprašalnika.
(Se ponavlja )
Kaj je slučajnostni vzorec, opiši enostavni slučajnostni vzorec.
(Se ponavlja )
Kaj je spremenljivka, naštej vrste spremenljivk in odnose med njimi.
Kvantitativno raziskovanje :Spremenljivka(variable)je nekaj, kar varira, raznovrstnost ali istovrstnost variabel v R
- Variable atributi (RR, TT, telesna teža…),
– Kontinuirane variable (starost, telesna teža)
– Nepovezane variable (število otrok)
– Določene variable (krvna skupina)
– Dishotomične variable (spol, levičar, desničar)
- Variable, ki jih oblikuje raziskovalec so aktivne variable
Kvalitativno raziskovanje: ni variabel ( spremenljivk )
Odvisne in neodvisne variable (Ali kajenje-neodvisna V povzroča pljučnega raka-odvisna V? Ali intervencije MS-neodvisna V vplivajo na percepcijo bolečine pri bolniku-odvisna V?)
Spreminjanje statusa variabel iz odvisne v neodvisno in obratno
Kaj je pregled literature in zakaj je pomemben?
Pregled literature pri KVLR:
Pristop 1 – temeljne teorije: zbiranje podatkov, analiza podatkov, oblikovanje teorije, pregled literature, iskanje povezav s prejšnjimi dokazi v teorijo, kako prejšnji dokazi potrdijo ali razširijo razvito teorijo te raziskave;
Pristop 2 – teorija pojavov: pregled relevantnih podatkov pred začetkom študije, praktičen opis raziskav drugih pojavov, razumevanje pojava skozi več perspektiv;
Pristop 3 – etnografske teorije: pregled literature pred zbiranjem podatkov ali pregled ob analizi podatkov raziskave
Pregled literature – KVNR:
a) ni enkratno dejanje, 1/3 vsega časa raziskave je uvodni pregled literature, sledijo še občasni pregledi zaradi teoretičnih ali metodoloških vprašanj;
b) zvemo, kaj so drugi o našem raziskovalnem vprašanju že odkrili in napisali;
c) dobimo podatke, vplivajo na:
– načrt raziskave,
– potrebnost raziskave
– raziskovalne metode, izbor inštrumentarija,
– opredelitev pojmov, konceptov in spremenljivk,
– seznanitev s prevladujočimi teorijami in njihovo veljavnostjo,
– primerjavo teoretičnih okvirjev, kjer bo raziskava umeščena
d) umestitev naše raziskave v kontekst znanja
Viri za pregled literature:
a) pregledi, vključeni v raziskovalna poročila
– Natančen pregled obstoječih dokazov
– Razvoj argumentov za novo raziskavo (R)
– Obsega 2-4 strani, citirane so samo ključne R, ni kritične evalvacije posamezne R, poudarek je na evalvaciji celotnega konteksta R
b) pregledi vključeni v načrt R
– Prepriča financerje o pomembnosti R
– Podan kontekst znanja in potreba po novi R
– Lasten odnos raziskovalca do literature
– Obsega do10 strani,glavna izhodišča in ni kritika posameznih R
c) pregledi tez ali doktorskih disertacij
– Kritičen pregled R na problemskem področju in kritika posameznih študij
– Obsega 20 do 25 strani ali več
d) prosto dostopni pregledi literature
– Ni nujno direktno usmerjena v naš raziskovalni problem
– Najpogosteje v revijah
e) kritični pogled na pregledane dokaze, v obsegu 15 do 20 strani
Kaj je ničelna hipoteza?
a) Raziskovalna hipoteza izraža pričakovanja med spremenljivkami:
b) Ničelna hipoteza izraža, da med spremenljivkami ni povezav. Povezana je z izhodiščem, dokler ne dokažemo povezave med spremenljivkami , le teh ni.
Razloži razliko med retrospektivnimi in prospektivnimi raziskavami.
Retrospektivne študije: zbiranje podatkov iz sedanjosti in primerjava s podatki iz preteklosti, najpogosteje enkratno zbiranje podatkov o sedanjosti in preteklosti (lahko problematično!!!)
Prospektivne študije: podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije, nato se merijo kasnejši izidi (intervencija in predpostavljanje učinka intervencije )
Opiši postopke in tehnike pri kodiranju.
Pri kodiranju uporabljamo različne postopke ali tehnike, na primer:
Neposredno poimenovanje
Določen opis poimenujemo z določenim nazivom ali kodo neposredno, ne da bi ga primerjali z drugimi opisi: “preobrat”, “uvid”, “omejevanje”, “odrekanje”.
Iskanje sinonimov.
Skušamo se spomniti drugih besed za isti pojem: “nasilje”,”trpinčenje”, “zloraba” ipd. Ali pa: “omejevanje”, “prikrajšanost”,”varčevanje”. Primerjamo te izraze in opišemo razlike med njimi.
Iskanje nasprotij.
Ob danem pojmu se spomnimo njegovega nasprotja. “Ženska je po vsaki sceni nasilja vedno znova pričakovala, da se nasilje ne bo več ponovilo.” Kodiramo “upanje” in se spomnimo na “brezup”; kodiramo “varčnost” in se spomnimo na “razsipnost”.
Iskanje nenavadnih, oddaljenih asociacij.
Kako je z nasiljem v živalskem svetu? Se tam zgodi, da samec napade samico? Kdaj? Pod kakšnimi pogoji? Spomnimo se npr.pojma “premoč”, nadvlada”.
Opiši intervju fokusnih skupin
Intervju fokusnih skupin:
a) intervjuvanci se med seboj ne poznajo, anketiramo jih skupinsko,
raziskovalec ima pripravljene izhodiščne točke in vprašanja
b) primerna skupina je 6 – 12 anketirancev
c) prednosti: v kratkem času spoznamo več anketirancev in njihovi
mnenj, izkušenj, anketiranci spodbujajo s svojimi mnenji širšo obravnavo vsebine intervjuja
d) Nevarnosti: pojav skupinskega mišljenja
Uporaba: feminističen študije, študije vključevanja
Kaj je izvleček in kaj vse mora vsebovati?
Izvleček ali abstrakt
a) Bistveni podatki raziskovalnega dokumenta
b) Vprašanja na katera raziskava odgovarja
c) Materiali in metode
d) Rezultati
e) Odgovori na vprašanja in pomen le teh
f) Omejen besedno, polni stavki, ne citiramo literature, opustimo podrobnosti, tretja oseba ednine ali množine
g) Napisan v slovenščini in angleščini
Opiši, kako je potekal razvoj raziskovanja v zdravstveni negi skozi zgodovino?
Obdobje Florence Nightingale: opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnih faktorjev okolja, ki pospešujejo fizično in psihično dobro počutje pacienta.
Obdobje po FN, do 1950: raziskovanje do leta 1950 ni bilo klinično usmerjeno, MS so raziskovale predvsem sebe
Obdobje po 1950: po letu 1960 se pokaže zaskrbljenost menedžmenta ZN zaradi pomanjkanja raziskav v sami klinični praksi
Obdobje po 1970: razmah raziskovanja v ZN predvsem v ZDA. Usmeritev ZN v izboljševanje klinične prakse. V Evropi je nastala organizirana skupina MS v raziskovanju, ki je povezala 25 držav.
Obdobje po 1980: poveča se število MS, ki so imele znanje za raziskovanje, povečala se je dostopnost do informacijske tehnologije. Postalo je jasno, da je raziskovanje ključno za razvoj profesije.
Obdobje po 1990: leta 1990 s0 v ZDA ustanovili Nacionalni inštitut za raziskave na področju ZN.
Opiši hierarhijo dokazov v raziskovanju
NIVO 1: a) sistematični pregled randomiziranih kliničnih študij
b) sistematični pregled nerandomiziraniih kliničnih študij
NIVO 2: posamezne randomizirane klinične študije
NIVO 3: sistematični pregled študij s korelacijami/opazovanji
NIVO 4: posamezne študije s korelacijami/opazovanji
NIVO 5: sistematični pregled opisnih/kvalitativnih/psiholoških študij
NIVO 6: posamične opisne/kvalitativne/psihološke študije
NIVO 7: mnenja avtorjev in ekspertnih komisij
Kaj so primarni, sekundarni in izkustveni viri pri pregledu literature
Primarni vir: je raziskovalno poročilo , ki ga je napisal raziskovalec sam
Sekundarni vir: so opisi raziskav, ki jih je pripravil nekdo, ki ni avtor raziskave, primer je pregled literature. Sekundarni viri so dober začetek, ker omogočajo hiter pregled in aktualno literaturo, vendar ne smejo biti nadomestilo za primarne vire, ker ne dajejo podrobnosti posamezne raziskave in so redko popolnoma objektivni.
Izkustveni vir: so neraziskovalne reference, mnenjski članki, študije primera, anekdote, klinični primeri. Omogočajo širše razumevanje raziskovalnega problema, ilustrirajo izhodišča, demonstrirajo potrebo po raziskovanju ali opišejo vidik določene klinične prakse. Vplivajo lahko na oblikovanje raziskovalne ideje, so pa omejeni v pisnih dokazih, ker so najpogosteje subjektivni.
Razloži kaj je sekvenca pri kvalitativnem raziskovanju ( se ponavlja )
Kvalitativna raziskava poteka kot vrsta kratkih zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij ( sekvenc ). Ko delamo take kroge utrjujemo in razširjamo znanje o pojavu ki ga raziskujemo.
Kaj je študija primera, katere podatke uporabljamo pri tej študiji?
Študija primera je pristop pri raziskovanju pojavov in procesov in postopkov s pomočjo proučevanja posameznih primerov. Primeri so lahko posameznik, družina, skupina…
Pri tej študiji uporabljamo :
a) primarne podatke – uporabljamo izključno gradivo, ki ga dobimo z opazovanjem
b) sekundarni podatki – uporabljamo dokumente, ki so zbrani v dosjejih o primeru ali v anamnestičnih zapisih
c) kombinirani podatki – uporabljamo gradivo iz primarnih in sekundarnih virov hkrati
Naštej splošna načela pri pripravi vprašalnika.
a) prepričajmo se da je vprašanje jasno
b) izogibajmo se žargona ali strokovnih izrazov
c) izogibajmo se negativne oblike
d) izogibajmo se osebnim vprašanjem
e) ne postavljajmo dveh vprašanj v eni postavki
f) izogibajmo se vprašanj, ki posredno nakazujejo, kakšen bi bil lahko odgovor
g) anonimnost, intimnost glede na življenjski nazor
h) spoštljivost, občutljivost pri oblikovanju vprašanj
Kaj je slučajnostni vzorec, opiši enostavni slučajnostni vzorec.
So tisti vzorci, pri katerih mora biti način izbora tak, da ima vsaka enota populacije enako verjetnost , da bo izbrana v vzorcu.
Primer : žrebanje a) vzorčenje s ponavljanjem – izžrebano enoto vrnemo v boben. Vsaka enota ima ves čas enako možnost , da bo izbrana
b) vzorčenje brez ponavljanja – izžrebane enote ne vrnemo v boben. Vsaka enota ima večjo verjetnost, da bo izbrana
Razloži, kaj pomeni pri kvalitativnem raziskovanju raziskovati družbeno celoto v kontekstu.
To načelo ima tri sestavna načela:
a) Raziskujemo posameznika ali družbeno enoto kot celoto, ne le posameznih vidikov
b) Upoštevamo informacije o naravnem in družbenem okolju ali kontekstu in ga podrobno opišemo
c) Raziskovati v vsakdanjih okoljih
Kaj so sistematični pregledi dokazov, opiši.
Je združevanje in sistematično povezovanje posameznih dokazov na določenem raziskovalnem vprašanju. Ločimo:
a) kvalitativno sintezo – meta sinteza ( širša razlaga in interpretacija rezultatov raziskav na skupni točki )
b) kvantitativna integracija – meta analiza ( vsaka raziskava je sestavni del statistične obdelave )
Razloži longitudinalni dizajn v okviru časovnega dimenzij raziskovanja.
Longitudinalni dizajn je večkratno zbiranje podatkov v daljšem obdobju:
a) raziskovanje dolgotrajnih pojavov ( celjenje, učenje, recidiv, rast…), dinamika pojava v časovnem obdobju, nenehno spremljanje primerjav, povečevanje kontrole raziskovanja za boljšo interpretacijo rezultatov
b)določljiv časovni okvir, število zbiranja podatkov, intervali med zbiranji
c)večkratno zbiranje podatkov pri isti populaciji – študije trendov
d)panelna študija – večkratno raziskovanje iste populacije. Problem je možnost » obrabe » raziskovanca
e)follow up študija – spremljanje iste populacije po izvedeni specifični intervenciji