Izpitna vprašanja Uvod v raziskovanje v ZN 1.del

medicinske-sestre-nursingNatančno razloži osnovna filozofska stališča o znanosti: racionalizem, empirizem in moderni empirizem

1.Racionalisti so trdili, da je znanstveno samo nekaj, kar je razumljivo in logično dokazljivo ( neprotislovno, precizno, ponovljivo )

Racionalizem: ravnanje po razumu, razum je najvišji kriterij spoznanja, ne ceni izkušnje (slovar tujk)

2. Empiristi so se zavzemali za to, da je možno vse znanstvene izjave reducirati na konkretna izkustva pri opazovanjih ali eksperimentih.

Empirizem: filozofija izkušnje, izkušnja je edini vir človeškega spoznanja, empirizem ne ceni logične analize in teoretičnih posploševanj (slovar tujk)

3. Moderni empirizem je sinteza obeh. Zahteva

a) neprotislovnost,

b) izkustveno ali/in umsko dokazljivost,

c) intersubjektivnost  ter

d) časovno in prostorsko univerzalnost

Razloži pojme: znanstvena disciplina, znanstveno področje, znanstvena veda

Znanstvena disciplina ima svoje:

a) področje raziskovanja,

b) metodiko dela,

c) specifične merske enote,

d) način vrednotenja in komparacije pojmov,

e) strokovni kader,

f) lastno teorijo.

Znanstvene discipline se povezujejo v znanstvena področja.

Znanstvena področja grupiramo v znanstvene vede.

Razloži pojem temeljna raziskava?

Temeljna raziskava je eksperimentalno ali teoretično delo, s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno obravnavo.

Naštej pogoste vire dokazov, ki jih Politova et al. (2008) navaja za prakso zdravstvene nege.

Pogosti viri dokazov so:

a)     tradicija in moč

b)     oseba z avtoriteto

c)     klinične izkušnje

Opiši pozitivistično paradigmo  v raziskovanju.

Pozitivizem (Parahoo, 1996)

Je kvantitativno raziskovanje:

– Empirizem (kar lahko zaznamo s človeškimi umom in kvantificiramo so lahko dejstva)

– Determinizem (vzrok in posledica, razlaga je v empiričnih podatkih)

– Hipotetično deduktivni pristop

– Logični pozitivizem (interpretacija podatkov s pomočjo matematike,   logike)

Kaj je meta analiza?

Je kvantitativna integracija. Vsaka raziskava je sestavni del statistične obdelave.

Meta analiza je po strukturi podobna primarnemu dokumentu.

a) gre za analizo podatkov iz že objavljenih člankov in njihovo skupno obdelavo

b)   zelo natančen protokol

c) rezultat meta-analize je odločitev o tem, ali je določen ukrep koristen

TEŽAVE:        –     ni protokola analize

–        Pomanjkljiv opis izbora literature (merila za vključitev

ali izključitev raziskav z razlogi, zakaj so bile določene raziskave izključene)

–        Homogenost rezultatov ni prikazana s testi

–     Neustrezne statistične analize

–        V primeru statistično pomembnih razlik ni razložena možnost pristranosti različnih objav

–        Ni jasnih sklepov in predlogi nadaljnjih raziskav

Opiši mesto in vlogo hipoteze pri kvalitativnem in kvantitativnem raziskovanju.

Kvantitativna raziskava:  raziskava se začne s hipotezo, ki predvideva (napoveduje) pričakovane rezultate raziskave.

Kvalitativna raziskava : raziskava se lahko začne:

a) s hipotezo, ki predvideva pričakovane rezultate

b) brez hipoteze, raziskavo “vodijo” izkušnje udeležencev in na začetku je še premalo znano o raziskovalnem problemu, zato se hipoteza ne postavi pred pričetkom raziskave.

Določi spremenljivke in opiši odnose med spremenljivkami pri hipotezi:

»Noseče ženske, ki dobijo navodila v zvezi s potekom poroda in poporodnim obdobjem, redkeje izražajo poporodno depresijo, kot ženske, ki teh navodil niso prejele.«

Odnosi med spremenljivkami: več kot, manj kot, različen od, v zvezi z, + ali – povezan.

Razloži pojem hermenevtični krog v raziskovanju?

Postopno širjenje spoznavanja imenujemo hermenevtični krog (spirala) ali krog

širjenja razumevanja.

Razloži kaj je to stratificiran vzorec in napiši primer takšnega vzorčenja.

Stratificiran vzorec je 20% vzorec ali manj ( 10%), če ta zbaša več kot 500 anketirancev. Prednosti : bolje predstavlja populacijo kot enak slučajnostni vzorec, vključuje majhne subpopulacije ( pri slučajnostnem vzorcu lahko izpaddejo), daje točnejše elemente parametrov .

Pomankljivosti: imeti moramo predhodne podatke o populaciji, o njeni strukturi. Sestavljanje delovnih vzorcev je zamudno, ko razvrščamo enote v posamezne sisteme, se lahko zmotimo in uvrstimo enote v napačni sloj.

(Primer vzorčenja manjka)

Naštejte najmanj 5 značilnosti kvantitativne raziskave in jih na kratko opišite

a) gre za ekonomično zbiranje večjih količin podatkov

b) raziskovalni cilj je jasen

c) možnost kontrole raziskovalnega procesa je večja

d) podatki so enostavno primerljivi

e) je neprilagodljiv – ko se zbiranje podatkov začne je skoraj nemogoče kaj spremeniti

f) šibak v razumevanju družbenih procesov

g) velikokrat ne odkrije pomenov, ki jih ljudje pripisujejo družbenim dogajanjem

Naštejte in na kratko opišite pomembne korake v kvantitativni raziskavi

Pomembni koraki v kvantitativni raziskavi so:

1.faza:  koncept raziskave

– oblikovanje in omejitev problema

– pregled obstoječe literature

– prevzemi kliničnega dela

– oblikovanje strukture koncepta definicije R

– formuliranje hipotez

2.faza : dizajn in planiranje raziskave

– izbor raziskovalnega dizajna

– razvoj protokola intervencij

– identifikacija populacije

– oblikovanje plana vzorčenja

– specifikacija metod za merjenje spremenljivk

– razvoj metod za zaščito subjektov raziskave

– pregled in dokončanje raziskovalnega projekta

3.faza: empirična faza

– zbiranje podatkov

– priprava podatkov za analizo

4.faza: analitična faza

– analiza podatkov

– interpretacija rezultatov

5.faza: faza razširitve podatkov

razpravljanje in komunikacija o drobljenih rezultatih

prenos spoznanj v prakso

Določite spremenljivke in opiši odnose med spremenljivkami pri hipotezi: “Otroci, katerih matere so sodelovale v programu negovalnih intervencij za matere izpostavljene nasilju partnerja ( X ), bodo imeli manj vedenjskih problemov8 Y ), kot otroci, katerih matere so imele samo rutinsko obravnavo.”

X povzroči Y

X je neodvisna spremenljivka

Y je odvisna spremenljivka


Kaj je to Likertova lestvica, opišite postopke priprave te lestvice

Likertova lestvica, ki jo sestavlja vrsta trditev, ki izražajo stališče do določenega pojava. Postopek priprave je sledeč:

a)     Lestvico se sestavi tako, da se zbere večje število trditev in se z njimi anketira vzorec iste populacije, na kateri nameravamo izvesti pravo raziskavo

b)     Na osnovi rezultatov se oblikujejo dve skupini – skupina z nizkim in skupina z visokimi rezultati

c)     Nato se izloči vse trditve, pri katerih so tisti z nizkimi rezultati odgovorili podobno kot tisti z visokimi rezultati

Trditve pri katerih se odgovori pri obeh skupinah razlikujejo se zadržijo.

Opišite sestavine in pomen Uvoda, kot elementa znanstveno raziskovalnega članka.

Sestavine UVODA:

a)     Bistvo problema, jasnost, informativnost

b)     Kaj je o problemu že znanega in kaj še ni

c)     Vitiramo najpomembnejša dela ( če jih je veliko citiramo tista, ki so nastala prva ali citiramo pregledne članke )

d)     Teoretična izhodišča problema

e)   Pisanje v smislu lijaka, od širšega, bolj znanega  k ožjemu nanj znanemu ( dedukcija ali indukcija )

f)      Na koncu natančno oblikovano vprašanje raziskave, formuliran problem, hipoteze

Razloži kaj je paradigma in kaj je paradigma v zdravstveni negi?

Paradigma je predpostavka in domneva neke znanstvene skupine

a)     ki ne zahtevajo nikakršnega preverjanja

b)     ki služijo kot primer oz, vzorec pri postavljanju znanstvenih vprašanj o realnem svetu in iskanje odgovorov na ta vprašanja

paradigme v ZN so del kompleksnosti realnega sveta. Paradigme so v okviru človeškega poizvedovanja pogosto terminsko opredeljene kot filozofska vprašanja:

– kakšna je narava realnost

– kakšen je odnos med raziskovalcem in raziskovanim

– kakšna je vloga vrednot v raziskavi

– kako je najbolje pridobiti dokaz


Kaj so sistematični pregledi dokazov, opiši.

Sistematični pregledi dokazov je združevanje in sistematično povezovanje posameznih dokazov na določenem raziskovalnem vprašanju. Oblike sistematičnih dokazov so:

a)     kvalitativna sinteza – meta sinteza ( širša razlaga in interpretacija rezultatov raziskav na skupni specifični točki

b)     kvantitativna integracija – meta analiza ( vsaka raziskava je sestavni del statistične obdelave



Razloži longitudinalni dizajn v okviru časovnega dimenzij raziskovanja.

a) raziskovanje dolgotrajnih pojavov ( celjenje, učenje, recidiv, rast…), dinamika pojava v časovnem obdobju, nenehno spremljanje primerjav, povečevanje kontrole raziskovanja za boljšo interpretacijo rezultatov

b) določljiv časovni okvir, število zbiranja podatkov, intervali med zbiranji

c) večkratno zbiranje podatkov pri isti populaciji – študije trendov

d) panelna študija – večkratno raziskovanje iste populacije. Problem je možnost » obrabe » raziskovanca

e) follow up študija – spremljanje iste populacije po izvedeni specifični intervenciji

Kaj je fenomenologija, opiši deskriptivno in interpretativno fenomenologijo.

Fenomenologija je individualna interpretacija izkušenj in poti razlaganja le teh, vedenje posameznika.

Deskriptivna(opisana) fenomenologija:

a) ocena: prepričanja, mnenja o pojavu, ponavljajoči proces skozi celotno raziskavo, vključuje analizo samega sebe : vrednote, pristranskost, področja konfliktov, »grožnje« raziskavi, občutki , ki vplivajo na nevtralnost, refleksija do metodoloških problemov, ugotovitev , pregleda literature…

b) intuicija, analiza, opis

Interpretativna (razlagalna) fenomenologija:

a) Interpretacija in razumevanje in ne samo opazovanje in opis

b) Razlagalni ciklus, raziskovalec vzpostavi dialog s tekstom, se sprašuje o pomenu le tega, kaj je povedal raziskovanec

c) Faza ocene ni nujna

d) Interpretacija intervjujev, tekstov…

Razloži receptivno držo pri kvalitativnem raziskovanju?

To je drža  pozornega poslušalca in opazovalca, katerega pozornost je enakomerno porazdeljena na različne ravni in vidike; ki domneva , da imajo ljudje, katerih probleme raziskuje, drugačno, podrobno in poglobljeno vednost o svojem položaju; ku se zato pusti poučevati o rečeh, ki se tičejo njihovega vsakdanjega življenja in se odpoveduje vzvišenemu stališču znanstvenika, ki ve več od »navadnih« ljudi.

Razloži, kaj pomeni pri kvalitativnem raziskovanju raziskovati družbeno celoto v kontekstu.

To načelo ima tri sestavna načela:

a) Raziskujemo posameznika ali družbeno enoto (družino,

skupino) kot celoto, ne le posameznih vidikov, kar je značilno za npr. za anketno raziskovanje. Tudi na različnih drugih področjih se je uveljavilo tako imenovano “holistično” gledanje na človeka.
b) Upoštevamo tudi informacije o naravnem in družbenem okolju

ali kontekstu in ga podrobno opišemo. Vsak posameznik, skupina, skupnost je neločljivo povezana s svojim okoljem, ki tvori njen družbeno-kulturni in naravni kontekst, ki vpliva na doživljanje in vedenje ljudi.

c) Raziskovati pojave v kontekstu pomeni tudi raziskovati v vsakdanjih okoljih, kjer ljudje žive in delajo, ne le v službenih okoljih in laboratorijskih pogojih.

Opiši korelacijske raziskave.

Korelacijske raziskave so:

a )retrospektivni dizajn : pojav v sedanjosti je povezan s pojavom v

preteklosti, preden se je raziskava začela. Potekajo na večih lokacijah. ( Primer: povezava med rakom na pljučih in kajenjem)

b) prospektivni neesperimentalni dizajn med katerega spada

-Kohortni dizajn: Začnemo s proučevanjem domnevnih vzrokov in nadaljujemo z domnevnimi učinki (Primer: incidenca rdečk med nosečnostjo (X) je povezana z abnormalnostmi pri novorojenčku Y).

So dražje kot retrospektivne R, potrebujemo velik vzorec, če je pojav (Y) redek, pomembna reprezentativnost vzorca . So bolj raziskovalno zanesljive kot retrospektivne R

Lahko so tudi eksplorativne, ko raziskovalec meri širok nabor možnih vzrokov v določenem času raziskave in jih potem pregleda rezultate kasneje – velik nabor potencialno zanimivih informacij.

a) Naravni eksperiment

Neeksperimentalno raziskovanje, ko je skupina izpostavljena naravnemu  pojavu, ki vpliva na njihovo zdravje. To skupino primerjamo s skupino, ki temu pojavu ni izpostavljena.  Ljudje, ki so doživeli ta naravni pojav, so avtomatsko vključeni v R

Primer: primerjamo pojav v življenju skupine ljudi, ki doživi naravno nesrečo in pojav v življenju ljudi, ki tega ne doživijo

Lahko vključimo iste ljudi, vendar moramo meritve narediti pred pričetkom naravnega pojava.

Naštej in opiši značilnosti merskih inštrumentov.

1. Veljavnost: instrument je veljaven, če res meri tisto značilnost, ki mislimo, da jo meri. Poznamo 2. načina za ugotavljanje veljavnosti:

a) večja je skladnost, tem bolj veljaven je test.

b) na osnovi skladnosti med meritvami testa, katerega veljavnost

preizkušamo in meritvami drugih testov, ki so sestavljeni za merjenje iste lastnosti.

2. Objektivnost: instrument je objektiven, če je rezultat merjenja odvisen le od lastnosti, ki jo merimo, ne pa od lastnosti tistega, ki merjenje izvaja.

3. Zanesljivost :  instrument je zanesljiv, če se od enega merjenja do drugega ne spreminja.

Kako mora biti pripravljen predlog kvantitativne raziskave?

1.     pregled znanega

2.     namen raziskave

3.   cilj(i) raziskave

4.   hipoteza(e)

5.   metodologija

6.   vzorčenje

7.   metode

8.   viri

Kaj je razprava v članku, opiši njene značilnosti.

– odgovarja na vprašanja v uvodu

– pojasni kako rezultati podpirajo odgovore in koliko se odgovori ujemajo z                                              obstoječim  znanjem

– nikoli ne mešamo rezultatov in diskusije v istem poglavju

– v diskusiji rezultatov ne ponavljamo

– pišemo v sedanjiku

– poudarimo omejitve naših ugotovitev in nasprotujoče si rezultate v raziskavi

– navedemo kako nas odgovor podpirajo rezultati drugih raziskav enako kadar drugi  avtorji odkrijejo nasprotno,pojasnimo razhajanja

– na koncu pokažemo pomen nase raziskave,njeno aplikativnost, sklepe ki jih je    potrebno se nadalje raziskovati.

Opiši induktivno pot oblikovanja teorije

– pot od posamičnega k splošnemu

– opazovanje dejstev v realnem svetu,posamična iskustvena posplošitev

– išče se vzorce oz. pravilnosti,ki opozarjajo na obstoj zakonitosti

– empirizem

– vpliv okoliščin na oblikovanje teorije in problem posploševanja na vse  okoliščine

– terensko raziskovanje

– teorije,definicije,koncepti so posledica empiričnih posplošitev na podlagi   konkretnih izkustvenih podatkov

Kaj so klinične smernice, opiši.

– združevanje različnih dokazov za celovito in kakovostno klinično prakso

– najpogosteje temeljijo na sistematičnih raziskavah

– dajejo specifične,praktične nasvete že na dokazih podprto odločanje v klinični praksi.

– primarni namen je vpliv na delo klinika

– narejene so iz potrebe po ureditvi in vodenju procesov dela,definirajo minimalni nabor aktivnosti

– dela jih skupina raziskovalcev,eksperimentov in klinikov

– različne klinične smernice za isti problem?Moč zbranih dokazov!

– klinične smernice so pomembne za zn,delajo jo učinkovito in izboljšujejo procese na izide zn

Kaj je spremenljivka, naštej vrste spremenljivk in odnose med njimi.

Spremenljivka ali variabla. KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE: spremenljivka je nekaj kar varira, raznovrstnost ali istovrstnost variabel v raziskovanju.

-variable atributi (RR,TT,telesna teza…).kontinuirane variable (starost,telesna teza…),nepovezane variable (krvna skupina…),dishotomicne variable(spol,levičar,desničar…)

-variable, ki jih oblikuje raziskovalec so aktivne variable

KVALITATIVNO RAZISKOVANJE:variabel ni!

VRSTE:odvisne in neodvisne npr. Ali kajenje povzroča pljučnega raka?

neodvisna=ali kajenje

odvisna=povzroča pljučnega raka

Spreminjajo se iz odvisne v odvisno ali obratno.

ODNOSI MED NJIMI:se izražajo »več kot« »manj kot«-pri kvantitativnih raziskavah

Pri kvalitativnih raziskavah pa:-Ali odnos med V sploh obstaja?

-Kakšna je smer povezav med V?

-Kako močna je povezava med V?…

Kaj je pregled literature in zakaj je pomemben?

Pristop1:  nekateri so mnenja,da raziskovalec naj nebi pregledal literature pred zbiranjem podatkov,da nebi prejšnje študije vplivale na koncept nove študije,pojav naj bo oblikovan iz vidika,ki ga vidi raziskovalec.

Pristop2: zagovarjajo pregled literature in oblikovanje RV tudi na osnovi  ugotovitev drugih raziskav.


Kaj je ničelna hipoteza?

Izraza da med spremenljivkami ni povezav. Povezana je z izhodiščem,da dokler ne dokažemo povezave med spremenljivkami, le teh ni.

Razloži razliko med retrospektivnimi in prospektivnimi raziskavami. Retrospektivne študije: zbiranje podatkov iz sedanjosti in primerjava s podatki iz preteklosti, najpogosteje enkratno zbiranje podatkov o sedanjosti in preteklosti. ( lahko problematično )

Prospektivne študije: podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije, nato se merijo kasnejši izidi ( intervencija in predpostavljanje učinka intervencije)

Opiši postopke in tehnike pri kodiranju. ( že opisano )

Opiši intervju fokusnih skupin

Intervju fokusnih skupin:

a) intervjuvanci se med seboj ne poznajo, anketiramo jih skupinsko, raziskovalec ima pripravljene izhodiščne točke in vprašanja

b) primerna skupina je 6 – 12 anketirancev

c) prednosti: v kratkem času spoznamo več anketirancev in njihovih mnenj, izkušenj, anketiranci spodbujajo s svojimi mnenji širšo obravnavo vsebine intervjuja

d) nevarnosti: pojav skupinskega mišljenja

e) uporaba: feminističen študije, študije vključevanja

Kaj je izvleček in kaj vse mora vsebovati? ( že opisano )

Kaj je inverzna dedukcija, opiši.

Inverzna dedukcija: enakovredno in smiselno sta zastopana dva temeljna elementa znanstvenega raziskovanja: logika ( razum ) in opazovanje ( izkustvo)

Naštej ovire za raziskovanje v zdravstveni negi in prenos dokazov v prakso zdravstvene nege.

Kategorije ovir :

Kakovost in narava raziskav

a) Težave pri izvajanju kakovostnih raziskav v kliničnem okolju

b) Premalo sodelovanja med raziskovalci in kliniki

c) Način komuniciranja raziskovalcev s praktiki o možnostih implementiranja obljenih rezultatih v neposredno prakso

d) Predstavitev rezultatov za uporabnost v širših dimenzijah – meta analiza

Značilnosti medicinskih sester

a) Znanje, drža, vedenje, koristi EBP, odpor do sprememb

b) Premalo znanja za implementacijo dokazov

c) Problem razumevanja pri MS, ki ne govorijo angleško

Organizacijski dejavniki

a) Organizacijska kultura

b) Administrativne in organizacijske ovire za realizacijo dokazov v praksi

c) Slaba podpora vodstva

Napiši primer usmerjevalne hipoteze

Usmerjevalne hipoteze uporabljamo, kadar pojav razloži teorija.

Primer:

“Pri starejših pacientih je tveganje za padce večje, kot pri mlajših pacientih.” “Starejši kot je pacient, večje je tveganje za padec.” “Tveganje za padec narašča s starostjo pacienta.”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja