Kategorija: Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo

Osnovna načela klinične onkologije

Rak je skupno ime za več kot skupnih bolezni. Za vse, ki zbolijo za rakom, je značilno, da pridejo v stik z zdravstvenimi delavci največkrat z različno razširjeno boleznijo. Danes je povsem razumljivo, da vseh bolnikov, zbolelih za rakom, ni mogoče zdraviti v samo enem središču. Potrditev bolezni, diagnostični postopki, začetno zdravljenje ter odločitev o nadaljnjem zdravljenju, ko je začetno opravljeno, zahtevajo enoten pristop. S tem se namreč izognemo ponavljanju največkrat dragih preiskav in tudi zamujamo čas, ko bi bolniku še lahko koristno pomagali. Zato veljajo v onkologiji določena načela, lahko bi jih imenovali tudi zahteve, ki bi jih morali upoštevati vsi, ki kakor koli sodelujejo pri diagnostičnem procesu in procesu zdravljenja.

1. DIAGNOZA

Diagnoza rak mora biti potrjena histološko (s pregledom tkivnega vzorca) ali citološko (s pregledom celičnega vzorca). Zdravljenje raka je danes tako agresivno in še zdaleč ne nevarno, da takšno zdravljenje ne bi bilo dopustno brez potrjene diagnoze. Tudi pri eni sami rakavi bolezni lahko natančna histološka diagnoza odloča o različnih načinih zdravljenja. Svoj pomen ima tudi kot napovedni dejavnik za določeno rakavo9 bolezen, to pa je seveda izredno pomembno za bolnika in svojce (1). Preberi več o Osnovna načela klinične onkologije

Dejavniki tveganja za nastanek raka

UVOD

Rak skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, ki so po svetu, pa tudi v Sloveniji, različno pogoste. Na to, kdo bo zbolel za katero od različnih vrst raka, vplivajo z medsebojnimi učinki dejavniki iz okolja, način življenja, dedna nagnjenost in naključje. Karcinogeneza, proces nastajanja rakave bolezni, je zapleteno dogajanje, za katero je značilna nepopravljiva sprememba celic, ki ji sledi nenadzorovano razmnoževanje, to je rast tumorja; če bolezni ne zdravimo, se konča s smrtjo. Naravno potek bolezni je dolg, čas od začetne spremembe celic do kliničnega pojava bolezni, t.j. latenčna doba, je za večino vrsto raka 10 do 15 let, lahko tudi več.

V številnih epidemioloških raziskavah se je izkazalo, da večina dejavnikov (70-90%), ki jih povezujemo z nastankom raka, izhaja iz življenjskega in delovnega okolja. Gre za številne kemikalije in skupine kemikalij, ki smo jim izpostavljeni zaradi naših navad (kajenje, nepravilna prehrana, preveč alkohola) ali onesnaženosti delovnega ali bivalnega okolja, za reproduktivne dejavnike in način spolnega življenja, pa tudi za fizikalne (razne vrste sevanj) in nekatere biološke dejavnike (virusi in paraziti).

Dedna nagnjenost se kaže na različne načine. Lahko gre za mutacije posameznih genov pri redkih dednih boleznih (npr. xeroderma pigmentosum, družinska polipoza črevesja, družinski rak dojk). Dednost lahko vpliva tudi na manjšo sposobnost popravljanja okvarjene deoksiribonukleinske kisline in s tem večjo nagnjenost k somatskim mutacijam, variabilnost v presnovi kemičnih karcinogenov, dedne pa so lahko tudi okvare pri imunskem nadzoru. Preberi več o Dejavniki tveganja za nastanek raka

Izpiski za zdravstveno nego onkološkega bolnika

1. Katera vrsta raka je za nas najpomembnejša?
Rak skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, ki so po svetu, pa tudi v Sloveniji, različno pogoste. Na to, kdo bo zbolel za katero od različnih vrst raka, vplivajo z medsebojnimi učinki dejavniki iz okolja, način življenja, dedna nagnjenost in naključje. Karcinogeneza, proces nastajanja rakave bolezni, je zapleteno dogajanje, za katero je značilna nepopravljiva sprememba celic, ki ji sledi nenadzorovano razmnoževanje, to je rast tumorja; če bolezni ne zdravimo, se konča s smrtjo. Naravno potek bolezni je dolg, čas od začetne spremembe celic do kliničnega pojava bolezni, t.j. latenčna doba, je za večino vrsto raka 10 do 15 let, lahko tudi več. Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti. Pri moških je na prvem mestu rak pljuč, pri ženskah pa rak dojk. Pri obeh spolih veča incidenca raka debelega črevesa in danke, maligni melanom, trebušne slinabke. Pri moških se veča tudi rak mod.

2. Kaj je novotvorba ali tumor?
Je motnja v rasti, za katero je značilna prekomerna proliferacija celic, brez vidne povezave s fiziološkimi potrebami organa iz katerega tumorsko tkivo izhaja. V nastanek raka sta vpleteni predvsem 2 skupini genov, in sicer stimulatorji celičnega ciklusa ter geni, ki so neposredno odgovorni za pravilnost pomnoževanja DNK. Preberi več o Izpiski za zdravstveno nego onkološkega bolnika

Paliativa vaja 2013

ČLOVEK je fizično, duševno in duhovno bitje. Je svoboden za odločanje,izbire dobrega,slabega,konkretnih nalog in odgovornosti. Potrebuje prostost. Svoboda mu daje možnost, da nekaj smiselno naredi, doživi, smisel trenutka je konretna naloga.

HIGIENA ČLOVEKA je zdrav, močan,dobro počutje,razum,pameten,koristen,zdravilen

HIGIENA-:-fizična osebna,-psihohigiena,-higiena medosebnih odnosov, -kulturna higiena

Preberi več o Paliativa vaja 2013

Paliativna oskrba vaja 2012

Pogosti problemi, s katerimi se medicinska sestra srečuje pri umirajočem so dehidracija, bolečina, neješčnost in hiranje, slabost in bruhanje, depresivnost, težko dihanje, gibanje telesa in ustrezen položaj, vse te simptome lahko lajšamo nefarmakološko. Preberi več o Paliativna oskrba vaja 2012

Zdravstvena nega onkološkega bolnika – zapiski 2012

Rak je splošno ime za obsežno skupino različnih bolezni, katerih glavna značilnost je nenadzorovana rast
spremenjenih, rakavih celic. Rak je kronična bolezen in velik javnozdravstveni problem sodobne družbe.

Značilnosti raka: ozdravljiv, kronična bolezen, invazivnost, sistemska bolezen, neboleč, funkcionalni učinki,
simptomi in znaki prizadetega organa, zasevanje/metastaziranje
Kaj je metastaza: Je zasevek oddaljen od primarnega žarišča z enakimi ali podobnimi značilnostmi kot primarni
tumor.
Preberi več o Zdravstvena nega onkološkega bolnika – zapiski 2012