Rak je skupno ime za več kot skupnih bolezni. Za vse, ki zbolijo za rakom, je značilno, da pridejo v stik z zdravstvenimi delavci največkrat z različno razširjeno boleznijo. Danes je povsem razumljivo, da vseh bolnikov, zbolelih za rakom, ni mogoče zdraviti v samo enem središču. Potrditev bolezni, diagnostični postopki, začetno zdravljenje ter odločitev o nadaljnjem zdravljenju, ko je začetno opravljeno, zahtevajo enoten pristop. S tem se namreč izognemo ponavljanju največkrat dragih preiskav in tudi zamujamo čas, ko bi bolniku še lahko koristno pomagali. Zato veljajo v onkologiji določena načela, lahko bi jih imenovali tudi zahteve, ki bi jih morali upoštevati vsi, ki kakor koli sodelujejo pri diagnostičnem procesu in procesu zdravljenja.
1. DIAGNOZA
Diagnoza rak mora biti potrjena histološko (s pregledom tkivnega vzorca) ali citološko (s pregledom celičnega vzorca). Zdravljenje raka je danes tako agresivno in še zdaleč ne nevarno, da takšno zdravljenje ne bi bilo dopustno brez potrjene diagnoze. Tudi pri eni sami rakavi bolezni lahko natančna histološka diagnoza odloča o različnih načinih zdravljenja. Svoj pomen ima tudi kot napovedni dejavnik za določeno rakavo9 bolezen, to pa je seveda izredno pomembno za bolnika in svojce (1). Preberi več o Osnovna načela klinične onkologije
ČLOVEK je fizično, duševno in duhovno bitje. Je svoboden za odločanje,izbire dobrega,slabega,konkretnih nalog in odgovornosti. Potrebuje prostost. Svoboda mu daje možnost, da nekaj smiselno naredi, doživi, smisel trenutka je konretna naloga.
Pogosti problemi, s katerimi se medicinska sestra srečuje pri umirajočem so dehidracija, bolečina, neješčnost in hiranje, slabost in bruhanje, depresivnost, težko dihanje, gibanje telesa in ustrezen položaj, vse te simptome lahko lajšamo nefarmakološko.
Rak je splošno ime za obsežno skupino različnih bolezni, katerih glavna značilnost je nenadzorovana rast
KAJ JE RAK