Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo

Arhiv za ‘Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo’




20 februarja, 2015



Zdravstvena nega onkološkega bolnika z bolečino

Bolečina je najpogosteje kronična in traja dlje časa. B so prestrašeni, psih in fiz izčrpan, depresivni. Vloga MS: pri prepreč in lajšanju bolečin. Cilj njenega delovanja je doseči, da B ne bo trpel zaradi hudih bolečin. Poučena mora biti o stvareh: kaj je bolečina, kakšen je B odziv nanjo, kakšna je njena vloga, poznati mora vrste in načine zdravljenja. MS deluje: samostojno, sodeluje pri uresničevanju med-teh načrta, sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju celotne zdrav oskrbe B. Svoje delo opravlja po PZN. Bolečina: ločimo akutno- kronično , glede na vzrok: somatsko, visceralno, nevropatska), lahko je posledica razraščanja rakastega tkiva v okolico, posledica zdravljenja. Pri ocenjevanju bolečine upoštevamo: B individualno izražanje bolečine, toleranco, subjektiven odnos MS do bolečine. Znaki popuščanja bolečine: sprostitev položaja telesa, izraz obraza, stabilni VZ, povečano zaupanje v zdravljenje.

Ugotavljanje potreb in ocenjevanje B doživljanja bolečine ter postavitev ND: zbrane podatke mora ms jasno in razumljivo dokumentirati( besedni opis bol, neverbalne znake, aktivnosti B, VAS skala). Naloge MS: ugotoviti kako se B odziva na bol, odziv svojcev, prepoznati verbalne in neverbalne znake bol). Za ocenjevanje uporabljamo: vas skalo, besedno, št lestvico. ND je postavljena na osnovi ugotovljenih potreb. Najpogostejše ND: akutna- kronična bol, zaprtje kot poledica jemanja opioidov, motnje spanja zarad kron bol. Izdelava načrta ZN: obsega aktivnosti, ki jih ms izvaja pri posameznem B, da bi odpravila obstoječe in potencialne probleme. Aktivnosti MS po načrtu ZN: pogovor, učenje, izvaja nefarmakološke metode zdravljenja, dajanje predpisanih zdravil, merjenje bol, sodeluje pri diag- ter posegih. Preberi več…


20 februarja, 2015



Zdravstvena nega bolnika, ki prejema citostatsko terapijo-plonk

MS deluje na 3 področjih: preventivi in kurativi stranskih učinkov sistemskega zdravljenja, ter pripravi in aplikaciji zdravil. Stranski učinki citostatikov in vloga Ms: toksičnost citostatikov se kaže z stranskimi učinki: okvare sluznic, slabost, bruhanje, neješčnost, zaprtje, anemija, alergične reakcije. Stranski učinki citostatikov glede na čas pojavljanja: takojšni (alergična reakcija, srčna aritmija), zgodnji prvih 24ur (slabost, bruhanje), intermediarni (3-10 dni po aplikaciji- anoreksija, zaprtje, spremembe na koži), pozni (hiperpigmentacija kože, spremembe na nohtih).

Pomembna je vloga ms ki B sproti informira, poučuje, mu pomaga pri izvajanju preventivnih ukrepov. Ms mora poznati: vrste citostatikov, stranske učinke, standardizirane načrte Zn glede na stranske učinke citostatikov, fiz in psih pripravo B na citostatsko zdravljenje, varno ravnovesje s citostatiki in z odpadki, ki pri tem nastanejo, priprava B na odhod domov. Pomen informiranja B pri sistemski terapiji: Ms mora B informirati v zvezi z preventivnimi ukrepi za preprečevanje- omilitev stranskih učinkov, ki jo povzroča sistemsko zdravljenje, B spodbujati pri izvajanju preventivnih ukrepov in ocenjevati njihovo učinkovitost. Informacije podajamo razumljivo. Preberi več…


20 februarja, 2015



Sistemsko zdravljenje raka-plonk

Obsega hormonsko zdravljenje, zdravljenje s citostatiki ter imunsko zdravljenje. Načini sistemskega zdravljenja: pred OP sistemsko zdravljenje, dopolnilno sistemsko zdravljenje, zdravljenje bolezni. Predoperativno zdravljenje: uporabimo v primerih, ko je tumor preobsežen za takojšno radikalno kir odstranitev in želimo z njim tumor zmanjšati in narediti operabilen( npr rak dojke, želodca).

Predop zdravljenje uporabljamo tudiobčasno pri operabilnih, na sistemsko zdravljenje zelo občutljivih vrstah raka kot so rak dojk, sečnega mehurja- namen je zmanjšati tumor in B omogočiti čim manjši kir poseg in boljšo kvaliteto življenja. Če se ob sistemskem zdravljenju tumor ne manjša ali celo raste uporabiti radikalno kir zdravljenje. Predop zdravljenje omogoča zanesljivo in takojšnepreverjanje učinkovitostiuporabljenega sistemskaga zdraljenja.

Dopolnilno sistemsko zdravljenje: ga izvedemo pri radikalni kir odstranitvi prvotnega tumorja. Namen tovrstnega zdravljenja je delovati na sicer nevidne mikrozasevke in tako povečati možnost ozdravitve. Učinkovita pri tistih vrstah raka ki so občutljive na sist zdravljenje( priporočamo pri B s operabilnim rakom dojk in črevesa, rakom jajčnikov.) Preberi več…


20 februarja, 2015



Osnovna načela klinične onkologije-plonk

Diagnoza: dg rak mora biti potrjena histološko ali citološko. Zdravljenje ca je agresivno in ni dopustno brez potrjene dg. Tudi pri eni sami rakavi bolezni lahko natančno histološka dg odloča o različnih načinih zdravljenja. Svoj pomen ima tudi kot napovedni dejavnik za določeno rakavo bolezen, to pa je izredno pomembno za B in svojce. Določitev stadija bolezni: nam da podatek o razširjenosti bolezni. Večinoma rakave bolezni razvrščamo po klasifikaciji TNM ki velja za karcinome, ginekološke pa po klasifikaciji FIGO. Poleg kliničnegapregleda upoštevamo določitvi stadijev malignih bolezni še slikovne preiskavne metode, endoskopske preiskave, pri nekaterih tumorjih pa na podlagi OP izvida. Pri FIGO klasif stadij raka mat telesa določamo po kir posegu. Ocena B splošnega stanja: je vedno bolj pomembna, pomaga pri odločitvah o načinu zdravljenja, prav tako pa si z njo pomagamo pri oceni odziva na zdravljenje, ko nimamo drugih kazalnikov. Preberi več…


20 februarja, 2015



Dejavniki tveganja in preprečevanje raka

Zbolevnost in umrljivost je mogoče zmanjšati na 3 področjih: Primarna preventiva: To je prepr. zbolevanje za ca, obsega odkrivanje nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanj izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Zato si prizadeva po eni strani z vzgojo in izobraževanjem , po drugi strani pa z zakonodajo.

Sekundarna: pomen čim prejšne odkrivanje raka, temelji na spoznanju, da je zdravljenje uspešnejše, če odkrijemo rak na začetni stopnji. Pomembno, da ljudje poznajo začetne znake raka in gredo čim prej k dr. Pri odkrivanju nekaterih vrst raka uporabimo screening teste (rtg dojk, mamografija).

Terciarna: kakovostno specifično in paliativno zdravljenje prispeva k zmanjšanju umrljivosti za rakom oz kakovostnejšemu življenju z rakom. Nove metode zdravljenja so izboljšale uspešnost zdravljenja in zmanj stranske vplive zdravljenja. Preberi več…


20 februarja, 2015



Psihoonkologija

Psihoonkologija izhaja iz psihosomatskega gledanja v medicini in skuša rakave bolezni obravnavati celostno; upoštevajoč medsebojno soodvisnost telesnega in duševnega, kot tudi vlogo psihosocialnih in socioekonomskih dejavnikov pri nastanku bolezni, njenem razvoju in poteku. Poudarja pomen bolnikovega aktivnega sodelovanja in vključuje psihoterapevtski pristop.

Vprašanje, ali obstajajo čustveni in psihosocialni vplivi na nastanek raka, ni novo, saj je že Hipokrat v 3. stol. pred n.š. opazoval, da melanholični ljudje pogosteje obolevajo za rakom. V 19. stoletju so postajala psihosomatska razmišljanja o nastanku raka vse bolj jasna. V zadnjih desetletjih pa so v številnih usmerjenih retrospektivnih in prospektivnih študijah, prav tako pa tudi pri poskusih na živalih natančneje raziskovali psihološke dejavnike bolezni. Opisujejo značilne osebnostne lastnosti bolnikov in njihove obremenjujoče življenjske razmere, poudarjajo pomen izgub, kronične žalosti in depresije za nastanek bolezni. Nova spoznanja so začeli uvajati v klinično delo. Uveljavilo se je ime psihoonkologija, ki pridobiva vse večji pomen v multidisciplinarni obravnavi raka. Preberi več…


20 februarja, 2015



Sistemsko zdravljenje raka

UVOD
Sistemsko zdravljenje raka je poleg kirurškega in obsevalnega zdravljenja, najnovejši uporabljani način zdravljenja raka. Prej povsem neozdravljiva bolezen – rak je postala ob koncu 18. stoletja zaradi kirurškega zdravljenja, ki ga je omogočil razvoj kirurških tehnik in anestezije, ozdravljiva pri precejšnjem številu bolnikov. Zdravljenje z obsevanjem je v začetku tega sto¬letja še izboljšalo prognozo bolnikov z rakom. Ker je rak sistemska bolezen, je z lokalnim zdravljenjem, torej s kirurškim in z obsevalnim, ozdravljiva le pri omejenem deležu bolnikov, v praviloma zelo zgodnjih stadijih bolezni. Šele z uvedbo sistemskega zdravljenja raka, ki je svoj pravi razcvet doživelo po drugi svetovni vojni, so številne vrste raki postale ozdravljive tudi v stadiju, ko je bolezen že napredovala. Prej neozdravljiva maligna obolenja, kot so levkemije, limfomi, otroški tumorji in raki kličnega epitela so postali ozdravljivi pri številnih obolelih celo v obdobju, ko je bolezen že napredo¬vala. Napredek pri zdravljenju je bil očiten in izredno velik.
Sistemsko zdravljenja raka obsega hormonsko zdravljenje, zdravljenje s citostatiki ter imunsko zdravljenje. Čeprav je bil največji napredek dosežen z uvedbo citostatičnega zdravljenja v sistemsko zdravljenje raka, pa je najstarejši način sistemskega zdravljenja raka hormonsko zdravljenje. Že v prejšnjem stoletju so ugotovili, da kastracija zaustavi rast raka dojke in raka prostate, ki sta hormonsko odvisni vrsti raka in ju še danes pogosto zdravimo s hormonskimi zdravili. Večina bolnikov z rakom je med boleznijo zdravljena tudi s citostatiki. To seveda velja za bolnike z vrstami raka, ki so na citostatike zelo občutljive, kot so levkemije, limfomi, germinalni raki in različne vrste raka pri otrocih, pa tudi za bolnike z nekaterimi drugimi pogostimi vrstami raka, kot so rak dojke, rak jajčnikov, rak debelega črevesa in drugi. Te vrste raka sicer niso tako občutljive na citostatike, ki so nam zdaj na voljo, da bi jih lahko popolnoma ozdravili v obdobju, ko je bolezen že napredovala, so pa v tem stadiju zazdravljivi. Imunsko zdravljenje raka je najnovejši, obetaven način zdravljenja raka. Pričakujemo, da bo v kombinaciji s citostatskim zdravlje¬njem povečal učinkovitost sistemskega zdravljenja raka. Preberi več…