Kategorija: Nevrologija

Degenerativne bolezni živčevja

Nevrodegenerativne bolezni živčevja so heterogena skupina bolezni z različnimi vzroki.

  • Številne so primarne, nekatere sekundarne (dedne,toksične, metabolične, infektivne)
  • So povezane s starostjo
  • So kronične in progresivne
  • Ni specifične terapije
  • Značilne so patološke spremembe v specifičnih možganskih področjih in nevronskih populacijah, ki  determinirajo klinični fenotip bolezni.
  • Predstavljajo pomembno medicinsko, socialno in finančno breme zaradi visoke prevalence, morbiditete in mortalitete.

Znanstveniki so sedaj identificirali specifične gene za vrsto nevrodegenerativnih bolezni.

Preberi več o Degenerativne bolezni živčevja

Bolezni bazalnih ganglijev

parkinsonova-bolezenMORBUS PARKINSONIZM
Je počasi napredujoč akinetično-rigidni sindrom. Pri zbolelem se pojavijo počasnost gibov, tremor v mirovanju, rigidnost, priklonjena drža in teževe z ravnotežjem. Bolezen nastane zaradi propada pigmentnih živčnih celic v substancii nigri v možganskem deblu.

Nevropatološke značilnosti Parkinsove bolezni so propad pigmentiranih nevronskih celic substancie nigre, Lewyjevih telesc v teh celicah in degeneracija nigrostriatalne poti. Živčna vlakna nevronov iz substancie nigre se projecirajo v striatum po nigrostriatalni poti, ki uporablja dopamin kot nevrotransmiter. Ko propade 80% teh živčnih celic, se razvije Parkinsonova bolezen. Primanjkljaj dopamina v striatumu je tako glavna biokemična značilnost te bolezni.
Preberi več o Bolezni bazalnih ganglijev

Epilepsija

epilepsija-epilepticni-napadDEFINICIJA:
Epilepsija je ime za ponavljajoče se prehodne motnje v delovanju osrednjega živčevja, ki se kažejo kot motnja zavesti, gibanja, zaznavanja in obnašanja.

Epileptični napad nastane iznenada zaradi pretiranega in sočasnega delovanja živčnih celic, je iznenadna motnja živčnih celic. Značilno zanjo je, da je časovno omejena in popolnoma reverzibilna.

Dokazano je, da lahko v vsaki možganski celici pod vplivom škodljivih agensov pride do epileptogenega dogajanja, ki je posledica motenj v delovanju celične membrane. Če škodljivi vplivi trajajo dalj časa, se prično v celici občasni izbruhi. Po določenem času se celica tako spremeni, da se sama po sebi obnaša kot »epileptična« celica in se v njej aktivnost sproži brez znanega zunanjega vzroka. Ta aktivnost se stopnjuje, doseže visoko frekvenco, končno pa se celica izčrpa in nenormalna aktivnost preneha.
Preberi več o Epilepsija

Poškodbe osrednjega živčevja

pretres-mozganovKRANIOCEREBRALNE POŠKODBE
(POŠKODBE GLAVE IN MOŽGANOV)

V razvitem svetu so kraniocerebralne poškodbe najpogostejša posledica prometnih nezgod.

Delovanje travmatske sile na lobanjo in možgane je odvisno od oblike objekta, ki povzroča poškodbo, moči samega udarca in od pokretnosti glave v trenutku udarca. Travmatska sila lahko deluje na lobanjo, možganske ovojnice (duro, leptomeninge) in končno na same možgane.

Kraniocerebralne poškodbe delimo z ozirom na poškodovano kost in duro na: zaprte odprte (takrat, ko bo obstojala direktna komunikacija intrakranialnega dela z zunanjim svetom; vrata infekcije so na stežaj odprta.)

Preberi več o Poškodbe osrednjega živčevja

Multipla skleroza

multipla-sklerozaSCLEROSIS MULTIPLEX- multipla skleroza oz. ENCEPHALOMYELITIS DISSEMINATA

Je kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevrološka bolezen, pri kateri gre za propad mielina. Prizadene predvsem mlade ljudi oz. ljudi v zrelih letih. Za njen nastanek so odgovorni avtoimunski mehanizmi.
Za MS zbolevajo pretežno mladi ljudje, bele rase, ženske pogosteje od moških.

Za bolezen so značilni: potek v zagonih, redkeje kronično progresiven; plaki oz. vnetna žarišča v beli masi osrednjega živčevja (možgani, hrbtenjača, vidni živec), v katerih so območja demielinizacije (razpad mielina) z različno stopnjo sekundarne degeneracije aksona; anatomska in časovna diseminacija lezij, kar pomeni, da se posamezni plaki javljajo na različnih mestih in da so različne starosti.
Preberi več o Multipla skleroza

Glavobol

glavobol-migrenaJe eden izmed najpogostejših simtomov v nevrologiji, je problem, ki ga v nevrološko ambulanto prenaša vsak 4 pacient.

Je vodilni ali spremljajoči simptom številnih bolezni ter je neredko diagnostični, terapevtski in tudi socialni problem.

Občutljivi deli na bolečino so: koža mišice periost večje arterije venski sinusi trda možganska ovojnica na lobanjskem dnu

živci s senzibilnim nitjem (V, IX, X ter prve tri vratne korenine). neobčutljivi deli so: možgani, ependim in horioidni pletež.

Danes poznamo različne kvalifikacije glavobolov in sicer po etioloških vidikih, po fenomenologiji ter po lokalizaciji bolečin.
Preberi več o Glavobol

Bolezni osrednjega živčnega sistema

mozganska-kap-cviCEREBROVASKULARNA BOLEZEN
Je seštevek hitro razvijajočih se znamenj žariščne ali difuzno motene možganske funkcije, ki je žilnega izvora. Bolezen se lahko kaže z znamenji manj opazne difuzne možganske ateroskleroze ali pa z dramatično sliko možganske kapi.
Vsekakor je najhujša in končna faza v razvoju CVB možganska kap – cerebrovaskularni inzult (ICV). Bolezen ima izrazite destruktivne posledice za zdravje, uničuje osebnostno integriteto, telesno in duševno zdravje, možnost komuniciranja in neodvisnosti.
Možg.-žilne bolezni so zelo pogoste v današnjem svetu (70,0 %), in po vzroku smrti so na prvem mestu prav zaradi samih posledic oz.zaradi možganske kapi. Po pogostnosti sledijo epilepsije, multipla skleroza, degenerativne bolezni živčnega sistema.

Cerebrovaskularne bolezni se klinično manifestirajo z zelo široko paleto znakov:

Preberi več o Bolezni osrednjega živčnega sistema