Kategorija: Individualno delo študenta

O EKG

Elektrokardiografija je neinvazivna preiskava srca. Aparat, ki se imenuje elektrokardiograf, beleži električne impulze po srčni mišici. Električni impulzi se širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. (Skele, Savič et.al, 2010).

Elektrokardiogram (EKG) je najpomembnejša diagnostična metoda pri motnjah srčnega ritma. Nekatere motnje se pojavljajo redko in trajajo različno dolgo zato ni možno postaviti diagnozo z enim posnetkom in si pomagamo z 24 urnim snemanjem, ki ga imenujemo 24 urni EKG ali Holter monitoring. (Podergajs, 2011).

EKG je prva metoda izbora za določanje srčnih aritmij, pri odločanju o uporabi defibrilatorja v algoritmu oživljanja, pri ugotavljanju akutnega miokardnega infarkta (Potočnik, 2010).

EKG je pomoč pri diagnosticiranju elektrolitskih motenj, blokov v prevodni poti, ishemične bolezni srca med naporom (Potočnik, 2010).

Elekrične tokove, ki se  širijo po srcu registriramo z EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG) (Skela Savič et.al., 2010).
POTEK MERJENJA EKG-ja
EKG je popolnoma neboleča preiskava pri kateri preiskovanec leži na preiskovalni mizi ali postelji z rahlo dvignjenim vzglavjem. Roke in noge ima iztegnjene ob telesu. Pri tem ima razgaljen prsni koš, obe zapestji in predel nad gležnjema. Na tem delu mu namestimo elektrode, ki so s kablom povezane z aparatom za snemanje EKG-ja. Za snemanje se navadno uporabljajo vakumske elektrode, ki se prisesajo na kožo ali pa elektrode v obliki nalepk. Za boljši stik med elektrodami in kožo, na kožo nanesemo kontaktni gel ali razpršilo. V primeru, da je preiskovanec močno poraščen po prsnem košu, je včasih potrebno v predelu nameščanja elektrod odstraniti dlake. Zelo pomembno je, da je preiskovanec med snemanjem EKG-ja sproščen, se ne premika in ne govori. Preiskava navadno traja 10 do 15 minut, razen v primeru, ko je potrebno narediti več posnetkov ali dalj časa spremljati preiskovanca na EKG-ju. Običajno ne naročamo bolnikov samo na EKG preiskavo. Je pa EKG osnovna preiskava, ki jo naredimo vsakemu bolniku, ki pride k nam na obremenilno testiranje ali na kardiološki pregled (Elektrokardiogram EKG).

Standardni EKG posnetek vsebuje 12 odvodov, kar pomeni zapis z 12 parov elektrod, ki so nameščene na preiskovanca. Izraz odvod pomeni kateri par elektrod uporabimo. Z ekstremitetnimi odvodi opazujemo srce v frontalnem prerezu, s prekordialnimi odvodi pa opazujemo horizontalni prerez srca (Potočnik, 2010). Preberi več o O EKG

Alergijski rinitis

Z drugo besedo ga imenujemo tudi seneni nahod. Pomeni pa vnetje nosne sluznice in obnosnih votlin.. Bolezni se pri 30-40% ljudi v nekaj letih pridruži še astma. Alergija je prekomeren odziv telesa na dražljaje, ki so telesu tuji. Da se sproži alergična reakcija, mora priti do prvega stika telesa z njegovim alergenom. (Mušič, 2006).
Seneni nahod je vrsta sezonske alergije in se pojavlja predvsem v obdobju od februarja do oktobra. Vzrok senenega nahoda je cvetni prah.  Kot pri vseh alergijah je tudi pri senenem nahodu najbolje, da se čim bolj izogibamo alergenom. Težave se začnejo najpogosteje pojavljati pri najstnikih in pri mladih odraslih. Pri otrocih, mlajših od 5 let, so izredno redke. Alergijski rinitis je najpogostejša kronična bolezen dihal in ima velik vpliv na kvaliteto življenja in na psihično stanje bolnika (Šifrer, 2011).

 

Alegijski rinitis delimo na:

·         sezonski – bolnik ima težave manj kot 4 dni v tednu ali manj kot 4 zaporedne tedne.

·         celoletni – bolnik ima težave več kot 4 dni v tednu in več kot 4 zaporedne tedne.

 

Po jakosti pa ga delimo na:

·         blagi – bolnik spi brez težav, ni motenih dnevnih aktivnosti, težave so nemoteče.

·         srednji – bolnik slabo spi, motene dnevne, službene, šolske aktivnosti, ima hude težave (Šifrer, 2011).

Preberi več o Alergijski rinitis

Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

Elektrokardiografija je neboleča preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se praviloma širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Posnetek, ki ga dobimo, se imenuje elektrokardiogram, ki ga odčita zdravnik. Za registracijo standardnega EKG ja z dvanajstimi odvodi pritrdimo 4 elektrode na ekstremitete in 6 na prsni koš. Pisalnik beleži krivulje različnih odvodov. Ločimo EKG v mirovanju in EKG z obremenitvijo.Spremembe v EKG ju so tipične pri srčnem infarktu, pri popuščanju srčne akcije ( insuficienca), pri pojavu vzburjenja in motnjah vodenja impulzov. (Klasic Melita et al.,2009)

Elektrokardiogram (EKG) je najpomembnejša diagnostična metoda pri motnjah srčnega ritma. Nekatere motnje se pojavljajo redko in trajajo različno dolgo zato ni možno postaviti diagnozo z enim posnetkom in si pomagamo z 24 urnim snemanjem, ki ga imenujemo 24 urni EKG ali Holter monitoring. (Podergajs, 2011).

EKG je prva metoda izbora za :

·         določanje srčnih aritmij,

·         pri odločanju o uporabi defibrilatorja v algoritmu oživljanja,

·         pri ugotavljanju akutnega miokardnega infarkta. (Potočnik, 2010)

 

EKG je pomoč pri diagnosticiranju

·         elektrolitskih motenj,

·         blokov v prevodni poti,

·         ishemične bolezni srca med naporom. (Potočnik, 2010)

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

EKG – EKG zapis

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji. Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

– bolečini v prsnem košu,

– sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,

– motnjah srčnega ritma,

– vnetju osrčnika,

– povečanju srca ali določenega dela srca ,

– sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,

– motnjah elektrolitskega ravnovesja,

– oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,

– oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca. Preberi več o EKG – EKG zapis

Nevarnost za razvoj razjede zaradi pritiska RZP

Kaj je to RZP – razjeda zaradi pritiska:  Razjeda zaradi pritiska (RZP) je omejeno področje celične poškodbe, ki nastane zaradi delovanja pritiska, trenja ali strižnih sil. Do tovrstne patologije prihaja pri osebah, pri katerih je prehodno prišlo do motnje v delovanju gibalnega aparata in s tem do vsaj delne nepomičnosti. Razjeda zaradi pritiska je motnja v integriteti površine telesa in zaradi tega vstopno mesto za mikroorganizme v okolju. Razvoj mikroorganizmov po telesu je za človeka lahko usoden, zdravljenje pa prinaša veliko obremenitev za zdravstveni sistem (Štalc, Pirač, 2007).

Pritisk na kožo stisne male krvne žile, ki jo prehranjujejo in ji prinašajo hrano in kisik. Če zaradi pritiska kisik in hrana ne prideta do kože, tkivo odmre in nastane razjeda. Pri pravočasnem prenehanju pritiska se koža obnovi in ne pride do razjede. Pri drsenju po postelji ali stolu se krvne žile raztegnejo ali prekinejo in ponovno pride do razjede. Celo drgnjenje ali masiranje kože lahko povzroči manjše razjede (Vilar, b.l.).

Kroničnim ranam, kot je razjeda zaradi pritiska, moramo zagotoviti čim bolj idealne razmere za celjenje. To pa so: vlažno okolje, nepoškodovano okolje, toplo okolje, očiščenje odmrlega tkiva in izločka, zaščita pred mikroorganizmi in tujki (Razjeda zaradi pritiska, b.l.).

 

Stopnje:

  1. stopnja: bleda rdečina – rdečina, ki izgine 15 – 30 min po razbremenitvi
  2. stopnja: stalna rdečina in poškodba kože – rdečina, ki je stalna, pojavi se mehur
  3. stopnja: dermalna rana –prizadeti sta povrhnjica in usnjica
  4. stopnja: globoka rana – razjeda sega do mišic
  5. stopnja: vneto mrtvo tkivo – razjeda sega do kit, kosti in sklepov (Razjeda zaradi pritiska, b.l.).

Preberi več o Nevarnost za razvoj razjede zaradi pritiska RZP

Pomen empatičnega odnosa v zdravstvu

Kaj je to komunikacija:  po slovarju slovenskega knjižnega jezika ima komunikacija 5 pomenov. Za nas pa je najpomembnejši le en pomen in sicer to, da je komunikacija sredstvo, ki omogoča izmenjavo in posredovanje informacij. Pomembno je tudi komuniciranje oz. sporazumevanje (SSKJ, b.l.).

Besedno ali verbalno komuniciranje bolje prenaša sporočila o zunanjem svetu in napotke za ravnanje. Verbalni znaki so bolj pomembni za sporočanje o dejstvih, za izobraževalno in bolj abstraktno komuniciranje. Nebesedno ali neverbalno komuniciranje bolje služi pri osebnih občutjih čustev ter medosebnih odnosov in razmerij. Je bolj pomembno za odnosno in ekspresivno komuniciranje. Neverbalnemu komuniciranju se je nemogoče izogniti in to je ena od pomembnih značilnosti neverbalnih sporočil. Značilnost neverbalnega komuniciranja je tudi ta, da je večina poslanih sporočil takih, da jih pošiljatelj ni zavestno ali namerno poslal (Železnik, Železnik, 2010).

Empatija: če povzamemo teoretične opredelitve empatije, lahko rečemo, da je empatija

sposobnost prepoznavanja drugega prek verbalnega in neverbalnega vedenja, njegovih čustev in doživljanja. Pomemben cilj empatije je prepoznavanje skritih čustev in namenov, ki se jih opazovana oseba niti sama ne zaveda. Sposobnost empatičnega odnosa ni pri vseh ljudeh enaka. Če posameznik ni sposoben empatije v odnosu z drugim, potem to pomeni izgubo za oba (Škerbinek, 1991). Preberi več o Pomen empatičnega odnosa v zdravstvu

Skrb za rekreacijo, razvedrilo in koristno delo

Prosti čas, rekreacija in razvedrilo so pomembni za dvig samozavesti, samospoštovanja, občutka pripadnosti, zaupanja … Starostniku ponudimo tisto razvedrilo, ki ga veseli in bogati. Zaposlimo ga s tistimi opravili, ki jih je rad delal že prej: pletenje, gospodinjska opravila, branje knjig, reševanje križank …

 

UGOTAVLJANJE POTREB PO RAZVEDRILU, REKREACIJI IN KORISTEM DELU

Starostnik si sam poišče delo, razvedrilo in je zadovoljen. Starostnik si sam ne zna zapolniti prostega časa, potrebuje nasvete, zaposlitev. Starostnik ni sposoben ali ne more sam poskrbeti za razvedrilo in zapolnitev prostega časa.

  Preberi več o Skrb za rekreacijo, razvedrilo in koristno delo