Aplikacija zdravil

PROBLEM: NEPRAVILNI POSTOPEK RAZDELJEVANJA ZDRAVIL

Za bolnike je izredno pomembno, da medicinske sestre poznajo pravila za dajanje zdravil, s tem preprečijo, da bi prišlo do usodne napake – zamenjave zdravil ali napačnega dajanja. Zelo pomembno je tudi , da poznajo stranske učinke zdravil ter kako ob pojavu le-teh reagirati. Medicinska sestra se z zdravili ter dajanjem srečuje vsak dan. Pri tem je pomembno, da je natančna ter se drži vseh pravil – 6P, in sicer: pravi bolnik, pravo zdravilo, pravilen odmerek, pravilen način, pravi čas in pravilno dokumentiranje.

Zdravljenje z zdravili je bila v preteklosti predvsem domena zdravnikov, danes pa postaja ta proces vse bolj timski, saj so vanj vključeni zdravniki, medicinske sestre in klinični farmacevti. Nejasnost glede pristojnosti in vloge kliničnega farmacevta so bile v preteklosti razlog za nerazumevanje njegove vloge pri zdravljenju bolnikov(Maruša Ahačič, 2012).

Preberi več o Aplikacija zdravil

Anafilaksija – zdravljenje in ukrepi

Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča, generalizirana ali sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po vstopu alergena v telo in katere del so simptomi in znaki prizadetosti dihal in srčno-žilnega sistema, koža. Prizadetih je več organskih sistemov. Pri večini pacientov so prisotne spremembe na koži in sluznicah (srbečica, urtikarija in angioedem).

Dramatični simptomi se razvijejo v nekaj minutah do 2 uri po stiku z alergenom. Preberi več o Anafilaksija – zdravljenje in ukrepi

Anafilaksija

Anafilaksa: Anafilaksija je težka preobčutljivostna reakcija, ki zajame več področij – organov v telesu. Sprožijo jo (zelo hitro po vstopu v telo) nekatera zdravila, hranila, piki žuželk in druge snovi biološkega porekla. Anafilaksija zaradi pikov žuželk ogroža do 5 % prebivalcev, zaradi hrane pa 2-3 % prebivalcev. Anafilaksija zaradi zdravil se pojavlja v težji obliki pri cca 1 % zdravljenih, vendar je alergijskih reakcij lažjih stopenj precej več.

Klinična slika: Simptomi se začno pojavljati nekaj minut po izpostavitvi antigenu, najbolj so izraženi po 30 do 60 minutah in trajajo nekaj ur. Intenziteta je odvisna tudi od količine in načina vstopa antigena v telo. Pri nekaterih bolnikih se 8 do 24 ur po izpostavitvi pojavi ponoven zagon anafilakse, zato je bolnike s hudo obliko kljub uspehu zdravljenja smiselno sprejeti v bolnišnico in opazovati vsaj 24 ur. Klinično sliko glede na izraženost simptomov razdelimo v štiri stopnje. Razdelitev je pomembna, ker različne stopnje različno zdravimo. Preberi več o Anafilaksija

Alergološko testiranje

Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzroči različne alergijske bolezni. Snovi, na katere so bolniki lahko preobčutljivi, imenujemo alergeni. Da se bolezen razvije, mora biti alergična oseba izpostavljena točno tisti snovi, za katero je alergična. Dejansko sploh ne pride do bolezni, če se alergična oseba lahko povsem izogne alergenu (Klinika Golnik, bl.).

V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves čas naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 % populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. Zahodni življenjski slog je največji dejavnik tveganja za razvoj alergijskega obolenja. V alergologiji se pogosto uporablja izraz atopija, ki pomeni nagnjenost osebe k razvoju alergijskih bolezni. Ta nagnjenost je povezana predvsem z dednostjo. Če je eden od staršev atopik, je 30 % verjetnost, da bo atopik tudi otrok. V primeru, da sta atopika oba starša, pa verjetnost naraste na 60 % (Klinika Golnik, bl.) Preberi več o Alergološko testiranje

Vloga medicinske sestre pri alergijski reakcijah

Alergija je prekomeren odziv našega imunskega sistema na nek sicer neškodljiv dražljaj iz okolja. Tak dražljaj imenujemo alergen, kar je pravzaprav širši pojem za različne dejavnike. Med najpogostejše alergene prištevamo cvetni prah, živalsko dlako, pršice, nekatere vrste hrane (jagode, kivi, arašidi, soja, mleko …), različne kovine, pike žuželk ipd. Naše telo lahko pride v stik z alergeni preko kože, dihal, sluznic ali prebavil in ob tem se v njem prične burna reakcija, v kateri sodelujejo prekomerno aktivne celice imunskega sistema. Pri alergijskem odzivu se iz njih sprošča histamin, ki je povzročitelj vnetnih reakcij in je tako neposredno odgovoren za vse znake alergije (Cafuta, 2010).

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri alergijski reakcijah

Aktivnost izražanja potreb pri hospitaliziranih pacientih

Virginija Henderson je v svoji teoriji definirala zdravstveno nego, medicinsko sestro, življenjske aktivnosti, odnos medicinska sestra zdravnik in mesto medicinske sestre v zdravstvenem timu. Zdravstvena nega je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom in njegovo družino v času njegove bolezni. Medicinska sestra je strokovnjak na svojem področju. Ugotavlja potrebe po zdravstveni negi, jo načrtuje, izvaja in vrednoti. Je tudi članica širšega zdravstvenega tima, ki sodeluje pri diagnostično-terapevtskem programu, katerega je pobudnik zdravnik. Zdravstveno nego izvaja pri vseh ljudeh, v vseh obdobjih od spočetja preko obdobja bolezni in zdravja vse do smrti.

Bolezen prizadene bolnikovo delovno sposobnost in s tem preprečuje zadovoljevanje njegovih psiholoških in socialnih potreb. Delo, v kakršnikoli obliki že, je včasih tisto zadnje, kar bolnika povezuje z okoljem. Vendar bolniku delo ne pomeni samo vir zaslužka, ampak tudi samopotrditev in ohranjanje socialne mreže. Rehabilitacija bolnika je povezana z vsemi fazami zdravstvene nege in program zanjo je treba narediti takoj, ko bolnik zboli in pride na oddelek. Preberi več o Aktivnost izražanja potreb pri hospitaliziranih pacientih

Aids in transfuzija

HIV (humani imunodeficientni virus) ali virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj aidsa. Spada v družino retrovirusov; njegov genom je namreč zapisan v RNK. Po okužbi vgradi virus svoj genetski kod v gostiteljevo dednino, zato popolna ozdravitev ni mogoča. Aids se običajno razvije po več letih inkubacijske dobe. Okuženost s HIV je dosegla že razsežnosti pandemije. Do januarja 2006 je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi okužbe s tem virusom umrlo že več kot 25 milijonov ljudi. Prvič je bil virus odkrit 1. decembra 1981.

Vsaka enota krvodajalčeve krvi se pregleda na prisotnost virusov, prenosljivih s krvjo. Okuženo kri se uniči. V zelo zgodnjem obdobju okuženosti z virusom HIV laboratorijskih znakov okužbe ne zaznamo dovolj zgodaj. Od trenutka okužbe do pozitivnih izsledkov testiranja krvi lahko preteče več časa, izjemoma tudi leto dni, zato obstaja tveganje za prenos krvi s transfuzijo, ki se še ne kaže.  Verjetnost za prenos okužbe s HIV preko transfuzije v Sloveniji ocenjujejo na en primer v 20 letih, vendar potrjenega primera od leta 1986 še ni bilo. (Zavod RS za transf. med., 2007)

REŠEVANJE PROBLEMA

Bolniki in javnost pričakujejo preskrbo z varno krvjo, zato tudi spoštujejo vsa prizadevanja in uvedbo ukrepov za zmanjševanje tveganja. Eden glavnih ukrepov za doseganje čim večje varnosti preskrbe s krvjo je t. i. presejalno testiranje odvzetih enot krvi za transfuzijo. Preberi več o Aids in transfuzija