Duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, motenega obnašanja (vedenja), in prizadetosti spoznavanja ter spomina. Zaradi teh simptomov je oseba prizadeta, njegovo funkcioniranje je slabše in manj učinkovito rešuje vsakdanje probleme. Drugi izrazi za duševne motnje so: duševne bolezni, psihiatrične motnje, mentalne motnje itd. Izraz »norost« se ne uporablja v psihiatriji temveč pogovorno in ga povezujejo s predsodki in neznanjem (Lešer, Duševna motnja).
Duševni bolniki so povsem enaki drugim bolnikom, v bolnišnico prihajajo in odhajajo, prejemajo terapijo, zdravila, se lahko normalno vključijo v družbo itd. Večina duševnih bolnikov se zdravi ambulantno in niso več zaprti v bolnišnicah.
Za posameznika nista pomembna le količina in čas uživanja hrane, temveč tudi to kaj je, kje in kako jim obrok serviramo. Na primerno vsrkavanje in prehranjevanje hranilnih snovi vplivajo različni faktorji.
Hrana je sestavljena iz beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov, mineralnih in balastnih snovi ter vode. Ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine so nosilci kalorij. Prebava je proces, ki hrano s pomočjo fizioloških in kemičnih procesov razgradi v glukozo, aminokisline, maščobne kisline in glicerin, ki se lahko resorbirajo.
Prebavni proces je sestavlja:
– sprejemanje hrane v prebavni trakt,
– razgradnja hrane s pomočjo encimov, ki jih izločajo žleze v enostavne snovi,
– vsrkavanje (sprejem) teh snovi, kar se dogaja predvsem v tankem črevesu
– izločanje (odstranitev) neprebavljenih snovi in balasta. Preberi več o Načini hranjenja pri bolnikih z motnjami v duševnem razvoju
Bolnik uživa dieto z 2000 kcal na dan. Koliko maščob (v gramih) lahko največ vsebuje dnevna prehrana, skupaj s skritimi in dodanimi maščobami?