KAJ JE ZNANSTVENA DISCIPLINA, PODROČJE, VEDA?
Znanstvena disciplina ima svoje:
– področje raziskovanja
– metodiko dela
– merske enote
– način vrednotenja
– strokovni kader
– lastno teorijo
Znanstvene discipline se povezujejo v znanstvena področja. Znanstvena področja pa grupiramo v znanstvene vede.
KAJ JE RACIONALIZEM, EMPIRIZEM, MODERNI EMPIRIZEM?
Edino vodilo racionalizma je rauzm. Je neodvisen od čustev. Sprejemanje razuma kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju.
Je tudi filozofska smer po kateri je najvišji in edini vir spoznanja razum neodvisen od čustev.
EMPIRIZEM – Filozofska smer pri kateri je čutno dojemanje in opazovanje glavni vir spoznanja. Je tudi metoda, ki zavestno omejuje samo čutna izkustva. Čisti empirizem je v estetiki predmet ugovora.
MODERNI EMPIRIZEM – je sinteza racionalizma in empirizma. Zahteva neprotislovnost, intersubjektivnost, univerzalnost časa in prostora, umsko ter izkustveno dokazljivost.
KAJ JE META ANALIZA?
Je analiza podatkov iz že objavljenih člankov katere obdelamo. Gre za zelo natančen protokol. Rezultat meta-analize je odločitev o tem ali je določen ukrep koristen.
Nastopijo lahko tudi težave:
– ni protokola analize
– pomankljiv izbor in opis literature
– neustrezne statistične analize
KVALITATIVNO in KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE!
KVALITATIVNO: – Pomembna je kompleksnost človeka, njegove izkušnje, dinamika, celovitost in pričakovanja posameznika.
– Zbiranje in analiza kvalitativnih materialov, ki so pripovedne narave in subjektivni.
– Zahteva terensko raziskovanje, večje število raziskovalcev in daljši čas raziskovanja.
– Zbiranje in obdelava podatkov poteka sočasno.
– Pojavijo se nova raziskovalna vprašanja v fazi, ko raziskava še poteka.
– Rezultati temeljijo na izkušnjah ljudi, ki so bili vključeni v raziskavo.
Primer kvalitativnega raziskovalnega vprašanja:
Kakšen je proces soočanja staršev z izgubo staršev?
Kritike v kvalitativnem raziskovanju:
– Ljudje so intiligentni ampak so tudi občutljivi in zmotljivi.
– Poraja se vprašanje ali lahko dva raziskovalca istega fenomena v enakih pogojih dobita iste rezultate.
– Vključeno je majhno število ljudi, vprašljiva je kvaliteta dobljenih ugotovitev raziskave.
KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE:
Pri oblikovanju raziskovalnega vprašanja je pomembno deduktivno sklepanje.
– Pomembno je sistematično testiranje v realnem svetu.
– Strukturiran instrumentarij in strogi kontrolni mehanizmi.
– Empirični – izkustveni dokazi zbrani le iz objektivne realnosti ( vid, vonj, sluh, okus, dotik)
– Primeri: krvni pritisk, teža novorojenčka, prisotnost vnetja kože.
– Ugotovitve bazirajo na realnosti in ne na osebnem prepričanju raziskovalca.
– Dobimo numerične informacije meritev, ki se nato statistično obdelajo.
Kriterij kakovosti kvantitativne raziskave je stopnja zanesljivosti generalizacije rezultatov na populaciji, ki ni bila zajeta v vzorcu.
Kritike:
– Problem numeričnega merjenja( tt, rr, samospoštovanje? )
– Osredotočenost na majhen del človekovega doživljanja v eni študiji, majhna kompleksnost rezultatov.
– Omejenost in nefleksibilnost v viziji, ki ne gre vedno v korak z realnostjo človekovega doživljanja.
Primer kvantitativnega raziskovalnega vprašanja!
Kakšen je učinek X zdravila na pojav bruhanja pri politravmatiziranih poškodovancih med prevozom v bolnišnico.
KAJ JE TEMELJNA RAZISKAVA?
Je eksperimentalno ali teoretično delo s katerim želimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev.
Z njimi analiziramo lastnosti, odnose in strukture z namenom, da bi oblikovali in preverili hipoteze, teorije ali zakone.
Včasih so temeljne raziskave tajne!
Ponavadi jih opravljajo znanstveniki.
Ločimo: – čiste temeljne raziskave in usmerjene temeljne raziskave.
ČISTE temeljne raziskave:
So napredek znanja oz,. to je njihov glavni namen ne pa dolgoročne gospodarske ali družbene koristi.
Niti jih ne moremo uporabiti za reševanje praktičnih problemov oz. rezultatov ne moremo prenesti ter aplicirati v njihove sektorje.
Namen USMERJENIH temeljnih raziskav:
Je ustvarjanje novega znanja, ki bo podlaga za reševanje obstoječih problemov in problemov v prihodnosti.
PRIMER ODVISNE in NEODVISNE SPREJEMLJIVKE!
Sprejemljivke ( variable )
Sprejemljivka je nekaj kar varira. ( Variabele, atributi ((RR, TT, telesna teža))).
Obstajajo samo v KVANTITATIVNIH metodah.
Primer odvisne sprejemljivke in neodvisne:
Ali kajenje ( neodvisna S ) povzroča pljučnega raka ( odvisna S ).
Ali intervencije MS ( neodvisna S ) vplivajo na percepcijo bolečine pri bolniku ( odvisna S ).
ETIČNI PROBLEMI NA PODROČJU RAZISKOVANJA
– Potvarjanje ali prirejanje rezultatov ( to se k sreči dogaja redko, čeprav so poznani primeri popolnih izmišljotin znanstvenikov).
– Izločanje ‘neustreznih oz. slabih’ primerkov iz obdelave ( da dobimo dobro statistiko).
– Včasih recezent zahteva preverbo določenih podatkov iz raziskave in če avtor do njih ne more priti lahko sklepamo oz. pričakujemo, da jih bo ponaredil.
– Kraja rezultatov in raziskav. V odnosu recezent in avtor, če delata na isti temi se velikokrat zgodi, da je besedilo ukradeno in objavljeno s strani recezenta. Avtorjevo delo pa je zavrnjeno kot neutemeljeno.
Vedno bolj velja, da v znanosti ne smemo zaupati nikomur izven kroga sodelavcev, ki jim zaupamo.
– Nemarno delo ( slaba izvedba experimenta ) Nemogoče je pri poskusih nadzirati vse parametre.
– Pristranska interpretacija rezultatov ( ponavadi napisana v diskusiji člankov in obarvana z nazori avtorja. Tu je ena redkih svobod avtorja, da izrazi svoje mišljenje. Vendar je tudi tu potrebno ohraniti objektivnost).
– Potrebna je sposobnost raziskovanca, da se ne naveže na svoja pričakovanja. To mu da stabilnost in treznost.
APRIORNO ODBIJANJE drugačnih teoretičnih izsledkov ( ozkost je eden največjih sovražnikov znanosti).
Znanost v svojem osnovnem namenu produkcije znanja zahteva odprt um za novosti, sveže poglede in odkritja.
Širina uma je bila ena od prvih etičnih vrlin.
NAJBOLJ POGOSTI etični problemi:
– Nepravilno razporejanje sredstev ( vpliv politike, recezentov.. )
– Pristranska uredniška politika ( uredniški odbor revije )
– Vzpostavljanje neformalnih koalicij ( Darwinove težave pri uveljavljanju teorije evolucije.)
– Ignoriranje znanstvenih izsledkov ( Ki ogrožajo že uveljavljeno paradigmo).
– Nepravično ocenjevanje poročil raziskovalnih nalog
– Pretiravanje v točkovanju znanstvenih skupin ali posameznikov glede na objave in odmevnost.
– Onemogočanje napredovanja bolj nadarjenim ali bolj originalnim raziskovalcem.
– Siljenje podrejenih raziskovalcev k potvarjanju rezultatov ali k nemoralnim experimentom. ( prikriva se npr. ekološka nevarnost raziskovalnega projekta).
– Načini citiranja: ( Harvardski – priimek, letnica ) ( Vancouvrski – oznaka s številko).
– Priloge ( informacije, ki so nujno potrebne za razumevanje besedila ( vprašalniki).
MATERIALI in METODE
– Opišemo uporabljeno metodologijo, da smo prišli do odgovorov na zastavljene hipoteze.
– Odnos med odvisnimi in neodvisnimi spremenljivkami
– Citiramo že uporabljeno metodologijo v kolikor smo jo že uporabili
– Opis mora biti tako natančen, da se lahko naše delo preveri.
– Natančen opis vzorca, inštrumentarij ( merjenje, zapisovanje, zbiranje podatkov.)
– Uporabljene statistične metode za obdelavo podatkov
– Soglasja etične komisije, rezultati ( kvantitativne podatke navajamo statistično analizirane pišemo v preteklem času. Uporaba slik, jasnost
PIRAMIDA TEMELJNIH DOKAZOV GLEDE NA UČINKOVITOST INTERVJUJA!
RANDOMIZACIJA
– Slučajni izbor dveh skupin iz iste osnovne populacije ( žrebanje, metanje kovanca, šifriranje, randomizacija števil).
– Vsak udeleženec ima enake možnosti, da je izbran v skupino z eksperimentom ali v skupino brez eksperimenta.
PARNI IZBOR: Pri majhnih populacijah naredimo parni izbor glede na lastnosti populacije in dobimo dve skupini ( v obeh skupinah sta bolnika z povišanim RR, bolniki z depresijo.. ).
– Vedeti moramo katere karakteristike so tiste, ki lahko vplivajo na odvisno sprejemljivko, izberemo največ tri karakteristike.
– Parno izenačevanje: razdelitev skupin glede na starost, spol, intiligenco, vero, ekonomsko stanje.
Izdelan je tudi postopek randomizacije.
NAŠTEJ 5 ZNAČILNOSTI KVALITATIVNEGA RAZISKOVANJA.
– Cilj je razumevanje pojava v resnični realnosti.
– Raziskovalni dizajn se razvija tekom poteka raziskave
– Vključeno je več različnih strategij zbiranja podatkov
– Celovitost pristopa in razumevanje celote, socialnega konteksta, prostora, človeških interakcij.
– Rajši karaktezacija dogodkov, kot natančno planiranje in napredovanje.
– Raziskovalec je intenzivno vključen v potek raziskave. Postane ‘inštrument’ raziskave.
Cilj vsega je razumevanje proučevanega pojava v realnem svetu.
5 ZNAČILNOSTI KVANTITATIVNEGA RAZISKOVANJA:
– Gre za ekonomično zbiranje večjih količin podatkov
– Raziskovalni cilj je jasen
– Možnost kontrole raziskovalnega procesa je večja
– Podatki so enostavno primerljivi
– Je neprilagodljiv, ko se zbiranje podatkov začne je skoraj nemogoče kaj spremeniti
– Šibak v razumevanju družbenih procesov
– Velikokrat ne odkrije pomenov, ki jih ljudje pripisujejo družbenim dogajanjem.
POZITIVIZEM – KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE
– obstaja realnost
– raziskovalec je odvisen od tistega kar raziskuje. Odkritja niso pod vplivom raziskovalca.
– Vrednote in usmeritve so pod kontrolo
– Išče se objektivnost
– Deduktivni proces
– Usmerjenost na objektivnost in merljivost
– Stroga kontrola
– Merjenje kvantitativne informacije nato sledi statistična analiza
– Usmerjenost na izdelek
NATURALIZEM – KVALITATIVNO RAZISKOVANJE
Realni svet je mnogovrsten in subjektiven, sestavljen iz posameznikov.
Raziskovalec je v kontaktu s tistim, kar raziskuje
Odkritja so proizvod interaktivnega procesa
Subjektivnost in vrednote so neizogibne
Induktivni proces
Poudarek je na celoti pojava
Usmerjenost na subjektivnost in nemerljivost
Raziskovalec je del raziskovalnega procesa
Pripovedne informacije, kvalitativna analiza
Fleksibilni dizajn
Usmerjenost na izdelek in proces
1. PARADIGMA
S paradigmo se misli na tiste predpostavke in domneve neke znanstvene skupine ki:
– ne zahtevajo nikakrsnega preverjanja
– ki sluzijo kot primer oz. vzorec pri postavljanju znanstvenih vprasanj o realnem svetu in iskanje odgovorov na ta vprasanja.
Razlike v paradigmah: so v postavljanju raziskovalnih problemov in uporabi raziskovalnih metod.
Potrebno je poznati kljucne predpostavke posamezne paradigme, okrog katere se zdruzujejo znanstveniki.
PARADIGME V ZN
-So del kompleksnosti realnega sveta
Paradigme so v okviru cloveskega poizvedovanja pogosto teminsko opredeljene kot filozofska vprasanja: – kaksna je narava realnosti?
– kaksen je odnos med raziskovalcem in raziskovanim?
– kaksna je vloga vrednot v raziskavi?
– kako je najbolje pridobiti dokaze?
PARADIGME IN METODE
Pozitivizem naturalizem
-kvantitativno raziskovanje – kvalitativno raziskovanje
2. HIERARHIJA DOKAZOV
Nivo 1
a) sistematicen pregled randomizirane klinicne studije
b) sistematicen pregled nerandomiziranih klinicnih studij
nivo 2
posamezne randomizirane klinicne studije
nivo 3
sistematicen pregled studij s korelacijami/opazovanji
nivo 4
posamezne studije s korelacijami/opazovanji
nivo 5
sistematicen pregled opisnih/kvalitativnih/psiholoskih stanj
nivo 6
posamicne opisne/kvalitativne/psiholoske studije
nivo 7
mnenje avtorjev, ekspertnih komisij
3. HIPOTEZA
Hipoteza je predvidevanje odnosov med dvema ali vec spremenljivkami.
Primer hipoteze: pri zenskah ki so bile seksualno zlorabljene v otrostvu, je prisotna vecja incidenca sindroma razdrazljivega crevesja kot pri zenskah ki niso bile izpostavljene spolni zlorabi.
IZPELJAVA HIPOTEZE:
-Induktivne hipoteze: izhajajo pogosto iz rezultatov dobljenih pri KVL studijah, iz specificnega opazovnja gremo proti generalizaciji odlocitve
– Deduktivne hipoteze: izhodisce v teoriji in teoreticnih principih, ki so preneseni v specificno situacijo
Vrste hipotez
– hipoteza v kvantitativnem raziskovanju
– usmerjevalne in neusmerjevalne hipoteze
– raziskovalna in nicelna hipoteza
4. INTERVJU
Kvalitativna metoda zbiranja podatkov
VRSTE INTERVJUJEV:
-Nestrukturiran intervju
nejasno definiran raziskovalni problem, ne vemo kaj bi vprasali in kje bi zaceli, raziskovalec govori svojo zgodbo, raziskovalec ga minimalno usmerja, uporaben pri studijah pojavov, utemeljenih teorijah in etnografskih studijah.
-Polstrukturiran intervju
Definiramo kljucne tocke, ki nas vodijo cez intervju, omogoca veliko svobode anketirancu in raziskovalcu.
-intervju fokusnih skupin
intervjuvanci se med seboj ne poznajo, anketiramo jih skupinsko, raziskovalec ima pripravljene izhodiscne tocke in vprasanja.
Primerna skupina 6-12 anketirancev.
Prednosti: v kratkem casu spoznamo vec anketirancev in njihovih mnenj, izkusenj, anketiranci s svojim mnenjem spodbujajo sirso obravnavo vsebine intervjuja.
Nevarnosti: pojav skupinskega misljenja
Uporaba: feministicne studije, studij vljucevanja
5. ODNOSI MED SPREMENLJIVKAMI
Med dvema spremenljivkama:
Vzrocni: eksperiment , kvazieksperiment
Korelacijski: korelacijsko raziskovanje
Odnosi med vec spremenljivkami:
Vzrocni: multivariantne odvisnostne analize
Korelacijski: multivariatno soodvisnostno raziskovanje
Eksperiment je metoda raziskovanja ki omogoca najvecjo kontrolo nad spremeljivkami in zato najbolj zanesljive vzrocne zakljucke.
6. STRATIFICIRAN VZOREC
Populacijo razdelimo na sloje oz. upostevamo obstojeco delitev.
Sestavimo sezname enot po slojih
Izracunamo vzrocno razmerje in dolocimo velikost vzorca (npr. 10%)
Iz vsakega sloja , izberemo 10% enot oz. iz vsakega sloja enako abs. Stevilo (= drugacen %) (disproporcionalni izbor) s sistematicnim ali enostavnim slucaj. Izborom.
7. ETIKA V RAZISKOVANJU
Eticni problemi na podrocju raziskovanja
POTVARJANJE ALI PREVERJANJE PODATKOV
V grobih primerih se to le redko dogaja, ceprav so poznani primeri tudi popolnih izmislekov castihlepnih znanstvenikov.
Izlocanje »neustreznih« primerkov iz obdelave, da bodo dobili dobro statistiko
Vcasih recenzent zahteva za objavo dolocene podatke, do katerih avtor ne more vec priti, tedaj je avtor pred preizkusnjo da si jih preprosto izmisli ali ponaredi.
Kraja rezultatov in dela
To je pogosto pri poskusih objave ko recenzent dela na istem polju kot avtor pri cemer pred slednjim zaostaja. Znani so primeri ko zadrzuje ali zavrne clanek, oz. ga da v dopolnitev, dam pa se posluzi v njem opisanih rezultatov. Cedalje bolj velja, da v znanosti ne smemo zaupati nikomur izven kroga preverjenih prijateljev in sodelavcev.
Nemarno delo
Slaba izvedba eksperimenta: gre za pozabljanje za potek eksperimenta pomembne parametre. Prakticno nemogoce je pri poskusih nadzirati vse vsaj malo relevantne parametre, saj postanejo lahko s tem poskusi prezapleteni. Prisiljeni smo torej zmanjsati nadzor eksperimentalne situacij vendar je ravno tu past da gremo v ekonomiziranju predalec.
Pristanska interpretacija rezultatov
Interpretacija rezultatov (ponavadi napisana v diskusiji clankov) je praviloma obarvana z nadzorom avtorja, da izrazi svoje misljenje, vendar je tudi tu potrebno ohranjati objektivnost, saj lahko s svojevoljno interpretacijo zavajamo recenzente oz. druge bralce nasih objavljenih del.
Potrebna je sposobnost raziskovalce, da se naveze na svoja pricakovanja. To mu da stabilnost in treznost.
8. KAJ JE ZNANOST?
Znanost je sistematizirano znanje v casu in prostoru.
Znanost je kompleksen produkt cloveskega intelekta, ki cloveku omogoca bivanje v njegovem okolju.
Znanost delajo rezultati do katerih se pride z znanstvenoraziskovalnim delom
Znanost je sistematiziran in argumentiran skupek znanja v dolocenem obdobju, o objektivni resnicnosti, do katerega je prislo z natancno uporabo raziskovalnih metod.
Znanost je urejeno, sistematizirano in zaupanja vredno znanje o necem, kar je bilo dosezeno z metodolosko pravilnim raziskovanjem in preucevanjem.
9. RACIONALISTI, EMPIRISTI
1. racionalisti: so trdili, da je znanstveno samo nekaj, kar je razumljeno in logicno dokazljivo.(neprotislovno, precizno,ponovljivo)
Racionalizem: ravnanje po razumu, razum je najvisji kriterij spoznanja, ne ceni izkusnje
2. empiristi: so se zavzemali za to da je mozno vse znanstvene izjave raducirati na konkretna izkustva pri opazovanjih ali eksperimentih.
Empirizem: filozofija izkusnje, izkusnja je edini vir clovekovega spoznanja, empirizem ne ceni logicne analize in teoreticnih posplosevanj.
MODERNI EMPIRIZEM: sinteza obeh
Zahteva: neprotislovnost, izkustveno ali umsko dokazljivost, intersubjektivnost, casovno in prostorsko univerzalnost.
10. ZNANSTVENA DISCIPLINA, PODROČJE, VEDA
Znanstvena disciplina ima svoje:
– podrocje raziskovanja
– metodiko dela
– specificne merske enote
– nacin vrednotenja in komparacije pojmov
– strokovni kader
– lastno teorijo
Znanstvene discipline se povezujejo v znanstvena podrocja.
Znanstvena podrocja grupiramo v znanstvene vede
11. LASTNOSTI STROKOVNJAKA IN RAZISKOVALCA
Strokovnjak
– konkretni pojavi
– aplikativna raven
– strokovne informacije
– deduktivno sklepanje (iz splosnega k specificnemu)
Znanstvenik
– abstraktnost(splosnost)
– neznani odnosi med pojavi
– vzrocne povezave
– hipoteze
– preverjanje obstojecih teorij in spoznanj
– razvija nove teorije- spoznanja
– strokovne informacije vkljuci v sistem znanstvenostrokovnih informacij
– induktivno sklepanje (od specificnega k splosnemu)
12. ZNANSTVENA TEORIJA
Je splet logicnih povezanih trditev, ki sistematicno pojasnjujejo dolocen pojav ali skupino pojavov v okvire dolocena podrocja realnosti.
Je srce znanosti, preko nje razlagamo in napovedujemo doloceno podrocje pojavov in spoznavamo njegovo notranjo strukturo.
Sestava znanstvene teorije:
1. struktura teorije (pojmi, dejstva, znanstveni zakon)
2. funkcija teorije
POJMI: temeljni sestavni deli teorije
– abstraktni elementi kot pojavi na nekemu podrocju realnosti, s katero se teorija razvija.
– Pojmovni aparat- orodje za sporazumevanje med znanstveniki
– Pojmi so definirani v okviru definicij, ki jih je lahko vec.
DEJSTVA: pojavi ki so zaznavni in o obstoju katerih obstaja splosno soglasje (npr. stopnja samomorilnosti v RS)
ZNANSTVENI ZAKON
Izraza:
– stvarnost, nicesar ne pojasnjuje, govori o obstoju pojavov
– abstraktnost
– stabilen odnos med pojavi
Govori o: – obstoju in lastnosti pojavov, odnosu med pojavi, stabilnosti odnosov med pojavi, nujnosti o odnosih med pojavi, o pogojih v katerih veljajo dejstva o katerih zakon govori.
13. TEMELJNA RAZISKAVA UPORABNA EKSPERIMENTALNI RAZVOJ
Temeljna raziskava je eksperimentalno ali teoreticno delo, s katerim zelimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev, ne da bi predvidevali kako posebno uporabo
Temeljne raziskave ponavadi opravljajo znanstvenii, ki si lahko sami postavljajo cilje in si v veliki meri sami organizirajo delo. V nekaterih primerih pa se temeljne raziskave usmerjajo h kateremu od sirsih podrocij splosnega pomena. Take raziskave ponekod imenujemo »usmerjene temeljne raziskave«.
S temeljnimi raziskavami analiziramo lastnosti, strukture in odnose z namenom, da bi oblikovali in preverili hipoteze, teorije ali zakone. Rezultati temeljnih raziskav se po navadi ne producirajo, temvec se objavljajo v znanstvenem tisku ali posredujejo drugim zainteresiranim strokovnjakom. Iz varnostnih razlogov se vcasih tajne.
Eksperimentalni razvoj je sistematicno delo, pri katerem crpamo iz obstojecega znanja, pridobljenega z raziskavami oz. prakticnimi izkusnjami, usmerjeno pa je k ustvarjanju novih materialov, izdelkov in naprav, v uvajanje novih postopkov, sistemov in storitev, ali v pomembne izboljsave ze izdelanih ali vpeljanih materialov, izdelkov, naprav, postopkov, sistemov, storitev