Oznaka: idš

Aplikacija intramuskularne terapije

Intramuskularna injekcija je eden najpogostejših diagnostično terapevtskih posegov v bolnikovo telo, ki jih izvajajo zaposleni v zdravstveni negi, najpogosteje zdravstveni tehniki. Izbira ustreznega področja in mesta intramuskularne injekcije je izrednega pomena pri zagotavljanju bolnikove varnosti in dobrega počutja.

Bolnik ima pravico do varnega vbrizgavanja zdravil in tudi do obveščenosti o možnih posledicah. Pri izbiri področja moramo upoštevati količino zdravila, ki ga nameravamo vbrizgati, namen vbrizgavanja (cepljenje, zdravljenje) in bolnikove individualne značilnosti, kot so starost, telesna konstitucija, razvitost mišic, porazdelitev maščobnega tkiva. Pomembna je tudi nepoškodovanost tkiv na področjih, ki jih nameravamo uporabiti za vbrizgavanje zdravil.

Za določitev najustreznejšega mesta intramuskularne injekcije je nujno dobro poznavanje anatomskih točk in kostnih izboklin, po katerih se orientiramo.

Za aplikacijo muskularnih injekcij se poslužujemo štirih področij:

  • nadlahti,
  • stegna,
  • dveh področij na zadnjici : ventroglutealno in dorzoglutealno.

Na vsakem od omenjenih področij se pri izbiri mesta vbrizgavanja zdravila ravnamo po kostnih izboklinah in drugih anatomskih točkah.

Preberi več o Aplikacija intramuskularne terapije

Anafilaksa – anafilaksija

Anafilaksa ali anafilaksija je življenjsko nevarna, akutna sistemska preobčutljivostna reakcija, ki ogroža življenje in zajame več področij – organov v telesu. Nastane zaradi obilnega sproščanja mediatorjev iz aktiviranih mastocitov in bazofilcev. Mastocite in bazofilce lahko aktivirajo alergeni, ki se vežejo na protitelesa IgE na njihovi površini. (Košnik, 2002).

Anafilaksija je klinični sindrom, kjer gre za življenje ogrožajočo, takojšnjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ki se pojavlja po ponovnem izpostavljanju specifičnemu antigenu oziroma alergenu, ki je ob predhodnem srečanju z organizmom sprožil nastanek specifičnih IgE protiteles.

Vzroki anafilaksije:

Po pogostnosti opazovanih dogodkov si po vrsti sledijo:

  • Piki žuželk, zlasti čebel, os in sršenov,
  • Alergeni v hrani,
  • Zdravila,
  • Pripravki za specifično imunoterapijo,
    • Hormoni, encimi, sestavine cepiv

Preberi več o Anafilaksa – anafilaksija

Alzheimerjeva bolezen

V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temveč predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravi.

S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starejši, tudi mlajši ljudje pogosto pozabljajo stvari, še posebej kadar so zamišljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa ne ovira pomembno uspešnosti posameznika. Če pa se pozabljanje stopnjuje, je to lahko prvi znak bolezenskih sprememb, demence. Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje so ključi, ampak tudi zakaj se ključi sploh uporabljajo. Pozabijo ime prijatelja ali ga ob srečanju niti ne prepoznajo. Ne spomnijo se, kaj so počeli pred eno uro. Ne le, da občasno kako stvar založijo, stvari spravljajo na nenavadna mesta, npr., časopis pospravijo v hladilnik.

 

KAJ JE DEMENCA?

Demenca je skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih bolezni. Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje ter prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeto je pomnenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanjšana je zmožnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšana je sposobnost obvladovanja čustev ter socialnega vedenja. Preberi več o Alzheimerjeva bolezen

Rekreacija in razvedrilo starostnikov

Rekreacija pomeni dejavno preživljanje časa na način, ki osvežuje človekovo telo ali duh. Ker je življenje na bogatih območjih sveta čedalje bolj sedeče, se je potreba po rekreaciji povečala. Seveda je rekreacija potrebna tudi pri starejših občanih. Za starejše rekreacija ne pomeni igranje nogometa ali podobni nevarni športi, ampak je za njih rekreacija vadba, ki je primerna za njihove zmogljivosti, in psihofizično stanje.

Razvedrilo je zabavni dogodek za ljudi katere namen je da ljudi pritegne in jih zabava. Razvedrilo je lahko močno povezano z rekreacijo, saj je za nekatere lahko zabaven tudi način rekreacije. Za starejše je razvedrilo lahko gledanje televizije, poslušanje radia, skupinske vadbe ali pa igranje skupinskih zabavnih ter miselnih iger.

Pri  delu  in  rekreaciji  lahko  človek  razvije  pozitivne  ali  negativne  razvade.
Pozitivne  razvade  so:
– človek  vzdržuje  ustrezno  psihofizično  kondicijo
– redno  opravlja  svoje  delo
– dela  ne  opravlja  samo  zaradi  ekonomskega  učinka  ampak  mu  delo  predstavlja  tudi  veselje  in  zadovoljstvo
– razvija  pozitiven  odnos  do  dela
– skrbi za redno rekreacijo in ustrezen počitek

Preberi več o Rekreacija in razvedrilo starostnikov

Prehrana in aktivnost pri povišanem holesterolu

Visoka raven holesterola v krvi močno poškoduje koronarne in druge arterije, zato predstavlja velik dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih in koronarnih bolezenskih dogodkov (angine pektoris, srčnega infarkta, možganske kapi, bolezni arterij nog).

Če je v krvi preveč holesterola, se odvečen holesterol kopiči v stenah arterij. Obloge se čez čas odebelijo in oblikujejo aterosklerotični plak, ki lahko zoži svetlino arterije (odvodnice) in jih naredi manj prožne. Takšno stanje imenujemo ateroskleroza oziroma poapnenje žil.

Proces zoženja žil se lahko pojavi kjerkoli v telesu, v večini primerov pa v žilah srca, imenovanih koronarne arterije. Obloge v koronarnih arterijah ovirajo pretok krvi, ki srce oskrbuje s kisikom in hranilnimi snovmi. To lahko povzroči bolečine pri srcu, kar imenujemo angina pektoris. Nekatere s holesterolom bogate obloge so zaradi tanke ovojnice, ki oblogo loči od svetline krvne žile, nagnjene k temu, da počijo. Take obloge imenujemo nestabilni plak. Na mestu razpočene obloge nastane krvni strdek, ki lahko žilo zamaši, ter s tem prekine pretok krvi skozi prizadeto arterijo. Temu sledi odmrtje področnega dela srčne mišice, ki ga ta žila prehranjuje. Tako bolezensko sliko imenujemo srčni infarkt. V kolikor pa strdek žilno svetlino le zoži, kri sicer še vedno prehranjuje področni del srčne mišice, vendar pa pogosto ne dovolj in tako nastane prsna bolečina – angina pektoris. Preberi več o Prehrana in aktivnost pri povišanem holesterolu

Osebna urejenost pacienta pri depresiji

Depresija je bolezen, ki hkrati vpliva na psihično in telesno počutje in zato posameznika prizadene v celoti. Povzroča motnje razpoloženja, mišljenja in različne telesne simptome. Zelo pomembno je, da jo pravočasno prepoznamo in da jo čim prej začnemo zdraviti.

Higiena in nega telesa pomenita skrb za zdravje. Nego telesa izvajamo zaradi potrebe po čistoči telesa, zaradi različnih obremenitev kože, pravilnega odnosa do potreb kože in telesa, zaradi izostritve občutka za lastno telo in čistočo. Važno je vpodbujati higienske navade in samostojnost. Umivanje in oblačenje sta aktivnosti, ki jo bolnik samostojno izvaja tako dolgo kot zmore. Navad, ki jih bolnik dobi na področju samooskrbe ne smemo ignorirati. Upoštevati moramo različne kulture v negi. (Zdravstvena nega 1, 2006)

S čistočo telesa pomagamo preprečevati infekcije, bolnik se bolje počuti, z izvajanjem osebne nege poskrbimo za boljšo prekrvavitev in s tem vplivamo na preprečevanje razjed zaradi pritiska. (Osebna higiena, bl)

Jutranje umivanje obsega:

  • Ustno nego,
  • umivanje do pasu,
  • anogenitalno nego,
  • česanje. (Zdravstvena nega 1, 2006)

1.     Reševanje problema s področja zdravstvene nege

Skrb za pacienta z depresivno motnjo na prvem mestu vključuje terapevtsko komunikacijo kot sredstvo za vzpostavljanje odnosa, prek katerega ga vodimo in usmerjamo k skrbi za temeljne življenjske aktivnosti (Petek, 2011).

Paciente delimo v različne kategorije po potrebi zdravstvene nege.

Z vidika pacientovih potreb po zdravstveni negi:

– kategorija I: minimalna zdravstvena nega,

– kategorija II: zmerna zdravstvena nega,

– kategorija III: obsežna zdravstvena nega,

– kategorija IV: intenzivna zdravstvena nega. (Petkovšek Gregorin R, Karan K. 2008)

Osebna higiena in urejenost postaneta problematični, saj pogosto prihaja do delne ali popolne opustitve skrbi za estetski videz in čistočo ali do zelo površnega izvajanja te aktivnosti. Pacienti se lahko po več dni ali mesecev v domačem okolju ne kopajo, tuširajo ali si umijejo las. Posledice pomanjkljivega izvajanja osebne higiene se kažejo v vidni umazaniji, izpuščajih, ragadah in ranah na pregibih, vnetjih in razjedah v anogenitalnem predelu, spremenjeni sluznici veznic, nosu in ust, zadahu in neprijetnem vonju ter neurejenosti nohtov nog in rok. Neurejenosti pacientov ni mogoče odpraviti z enkratnim higienskim posegom, temveč je potrebno določiti prioriteto postopkov. Oblačenje je pri pacientih z depresivno motnjo prav tako prizadeto in se kaže predvsem kot neupoštevanje higienskih norm pri menjavi spodnjega perila, nogavic in drugih oblačil. Zaradi zmanjšane temperaturne percepcije so pacienti vćasih preveč ali celo premalo oblečeni, kar moti vzdrževanje normalne telesne temperature. Potrebno je informiranje pacienta o potrebni menjavi perila in oblačil, navajanje na higieno oblaćil z ločevanjem dnevnih in nočnih oblačil (Petek, 2011).

Intervencije zdravstvene nege pri življenjski aktivnosti osebna higiena in urejenost

  • Upoštevamo pacientove navade v zvezi z osebno higieno in urejenostjo.
  • Pacienta spodbujamo, usmerjamo in nadzorujemo pri izvajanju osebne higiene in urejenosti. Če je potrebno, mu pri izvajanju osebne higiene pomagamo.
  • Če pacient odklanja predvsem kopanje in umivanje las. Smo potrpežljivi, spoštljivi, s pacientom se dogovorimo za kompromis, ne uporabljamo prisile.
  • Pohvalimo ga, ko je urejen.
  • Priskrbimo potrebne pripomočke za osebno higieno.
  • Pomembna je redna higiena ustne votline, zob in zobne proteze.
  • Pomemben je nadzor pacienta.
  • Opazujemo stanje kože, las, nohtov, ustne higiene, spremembe na vidnih sluznicah.
  • Vsa opažanja v zvezi s telesno čistočo in osebno urejenostjo dokumentiramo in o njih poročamo. (Pikovnik E, Fink A, 2009)

2.     Kritično mnenje:

[wp_ad_camp_1]

Menim da spodbujanje in pomoč depresivnih pri izvajanju življenksih aktivnosti je zelo pomembno, saj je pogostokrat da depresivni pacienti ne čutijo potrebe po zadovoljevanju te življenske aktivnosti in zato lahko pride še do hujših zapletov glede zdravja kože in sluznic. Na c oddelku sem opazil da je nekateri pacietni z simptomi depresije se umivajo zelo površno ter ne menjajo perila (nogavice). V večinih primerov je pogovor ter spodbujanje pacienta uspešen pri motiviranju taksnih pacientov da se ustrezno uredijo.

3.     Literatura

Petek, J., 2011. Fobije i njihov vpliv na nastanek depresije. In: Bregar B. ed. Celostna

obravnava pacientov z depresijo. Vojnik , 1.8.2011. Ljubljana : Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 20-21.Dostopno na:

http://www.sekcijapsih-zn.si/wp-content/uploads/2011/08/Zbornik-sre%C4%8Danja-Celostna-obravnava-pacientov-z-depresijo.pdf

Petkovšek Gregorin R, Karan K. Razvrščanje pacientov v kategorije glede na zahtevnost bolnišnične zdravstvene nege. 2008

Pikovnik E, Fink A. Zdravstvena nega pacienta z demenco. Ministrstvo za šolstvo in šport 2009.           Dostopno             na: http://www.srednjazdravstvenaljubljana.si/o_soli/Lists/Pikovnik%20Elizabeta/Attachments/3/DEMENCA.pdf

Rozman M, Kisner N, Klasine M, Vrečko Pernat S. Zdravstvena nega 1. Maribor 2006.

Življenje po možganski kapi: Osebna higiena. (bl)

Sheme uporabe različnih inzulinov

Insulin je beljakovina, zato ga tisti, ki si z njim zdravijo sladkorno bolezen, ne morejo zaužiti, ker bi ga prebavni sokovi razgradili. Zato se insulin aplicira v podkožje, v veno ali mišico. Insulin se razlikujejo po kinetiki glede na začetek, vrh in konec delovanja. Poznamo tako imenovane bazalne (srednje dolgo in dolgo delujoče), prandialne (ultrakratko in kratko delujoče) in dvofazne insuline. Po sestavi molekule ločimo humane insuline in njihove analoge. Humani insulin se imenuje zato, ker je njegova molekula identična z molekulo človeškega insulina. Analogi so humanim insulinom podobni, ne pa tudi  enaki in imajo drugačne farmakokinetične in farmakodinamične lastnosti kot humani insulini (Bahun, 2010).

 

  1. Sheme uporabe različnih insulinov

Normalnotrebušma slinavka trajno izloča določeno (bazalno) količino insulina, ki krije osnovne presnovne potrebe organizma. Ob obrokih hrane, je potrebno vbrizgati (paradialno) količino insulina za uravnavanje postprandialne glikemije. Najoptimalnejša je kombinacija tistih vrst insulinov, velikosti in številaodmerkov ter časa injiciranja, ki oponaša fiziološko dinamiko insulinemije. V zdravljenju z insulinom uporabljamo praviloma kombinacije kratko delujočega (prandialnega) insrednjedolgo- ali dolgodelujočega (bazalnega) insulina v enem do več odmerkov na dan ali pa dvofazne insuline 1- do 3- krat-krat na dan. Preberi več o Sheme uporabe različnih inzulinov