Oznaka: idš

Epilepsija pri osebah z motnjami v razvoju

Epilepsija je ime za ponavljajoče se prehodne motnje v delovanju osrednjega živčevja, ki se kažejo kot motnja zavesti, gibanja, zaznavanja in obnašanja.

Epileptični napad nastane iznenada zaradi pretiranega in sočasnega delovanja živčnih celic, je iznenadna motnja živčnih celic. Značilno zanjo je, da je časovno omejena in popolnoma reverzibilna.

VZROKI ZA SIMPTOMATSKO EPILEPSIJO:
– tumorji
– posttravmatske spremembe
– vaskularne spremembe (ishemične, hemoragične)
– degenerativne bolezni CŽS
– nepravilnosti v razvoju CŽS
– metabolitične motnje (hipoglikemija, uremija, elektrolitski disbalans)
– eksogene intoksikacije (eksitance snovi, ki vzdražijo CŽS droge, sredstva za hujšanja).
Preberi več o Epilepsija pri osebah z motnjami v razvoju

Komunikacija starostnikov

Sporočati, občevati ali poročati, to pomeni komunicirati. Komunikacija je tudi govor, ki ga zmore le človek. S pomočjo besed se pogovarjamo, dajemo informacije in jih dobivamo. Za medsebojno sporazumevanje razen govorice uporabljamo tudi druge možnosti. Zavestno ali podzavestno govorimo s telesom, uporabljamo simbole, slike, znake, kar pač izberemo. Zmeraj želimo doseči isto: drugemu nekaj sporočiti, ga opozoriti nase, vzpostaviti nek odnos.

Na komunikacijo vpliva več faktorjev:

* Biofiziološki faktorji: če gledamo razvojno, je govorica za človeka velikega pomena. S starostjo komuniciranje postaja omejeno.

* Psihični faktorji: beseda je več kot abstrakcija, je najvišje psihično dejanje. Ima odločujoč pomen, saj oblikuje človekovo duševnost.

* Socialno-kulturni faktorji: svet v katerem živimo, je več plasten. Takšni so tudi medsebojni človeški odnosi. Večplastnost pride še posebej do izraza na področjih, kjer med večinskim narodom živijo tujci. Zelo važno je tudi, kako je bolniku sporočeno bolezensko stanje, kako bo to sprejel ali svojcem sporočamo o hudi bolezni, resnem zdravstvenem stanju, umiranju ali smrti. Preberi več o Komunikacija starostnikov

Hranjenje po nazogastrični sondi – hranjenje po NGS

Indikacijo za hranjenje po NGS ugotovi zdravnik. Naloge celotnega zdravstvenega tima pa so: skrbno izvajanje hranjenja, aktivno spremljanje bolnika in pozitivno vplivanje nanj ob zdravnikovi odločitvi za namestitev sonde. Za te naloge je zdravstveni tim tudi polno odgovoren.

Zdravstvena nega takega bolnika zahteva res ogromno pozornosti zaradi spremenjenega načina hranjenja in same oskrbe sonde.

Hranjenje po NGS je dajanje hrane neposredno v želodec po posebni cevki – sondi. Sonda je uvedena skozi nos prek požiralnika do želodca s posebno tehniko.

Položaj sonde kontroliramo vedno po uvajanju in pred vsakim hranjenjem.

Pri tem so naslednje možnosti:

  • Inspekcija (pogled v usta in grlo)
  • Aspiracija (pomeni ”vsrkavanje” želodčnega soka, nato se kontrolira kislost)
  • Avskultacija (”prisluškovanje” – brizgalka se napolni z zrakom, ki ga nato vbrizgamo v sondo, medtem pa s stetoskopom poslušamo šum )
  • Rentgen (samo v izjemnih primerih) .

Preberi več o Hranjenje po nazogastrični sondi – hranjenje po NGS

Zelena mrena – glavkom

Glavkom, imenovan tudi zelena mrena, je očesna bolezen, ki prizadene očesni živec. Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča očesni tlak, kar posledično povzroči postopno poslabšanje vida.

  • akutni glavkom očesni tlak raste zelo hitro, spremlja ga huda bolečina v očeh, pojavita se rdečina in solzenje, vid se zelo hitro slabša in se lahko diagnosticira; akutni glavkom zahteva takojšen pregled očesnegazdravnika, ker naglo povišanje očesnega tlaka zelo hitro povzroči resno okvaro vida;
  • kronični glavkom poteka počasi in ga ne spremlja bolečina, simptomi pa se pojavijo po močnem poslabšanju vida;
  • sekundarni glavkom nastane kot posledica poškodbe, vnetja, tumorja ali sladkorne bolezni.

Preberi več o Zelena mrena – glavkom

Gastrostoma – PEG

Stoma (gr. stoma – usta, odprtina) pomeni z operacijo narejeno umetno odprtino na telesu. Vzrok temu so različna bolezenska stanja, od njihove lokalizacije in razširjenosti pa je odvisno, kje bo stoma narejena in kakšno ime bo imela.

Živeti s stomo pomeni sprijazniti se z novim, drugačnim načinom življenja. To je gotovo najpomembnejši cilj bolnika s stomo, ki, če je dosežen, pomeni tudi dokončno rehabilitacijo (Frangeš, 2000).

Gastrostoma je kirurško narejena odprtina preko trebušne stene v želodec (Šubic).

Skozi odprtino je uvedena cevka, ki omogoča hranjenje neposredno v želodec.

Gastrostomo je potrebno narediti, kadar ima človek težave s požiranjem oziroma hranjenjem in druge rešitve ni.

Razlogi so različni in vključujejo bolezni požiralnika in želodca, lahko pa tudi zaradi nevroloških motenj pri požiranju.

Preko gastrostome dobi pacient zadostno količino hranilnih snovi, ki jih potrebuje za vsakodnevno življenje. Preberi več o Gastrostoma – PEG

Dokumentiranje v zdravstveni negi

Dokumentacija je vsaka napisana ali računalniško shranjena informacija o pacientu, ki opisuje nego in oskrbo ali druge storitve, ki smo mu jih zagotovili. Dokumentacija je najbolj natančen popis.

 

2 NAMEN IN POMEN DOKUMENTACIJE

Komunikacija: Dokumentacija je v osnovi komunikacija med zdravstvenimi delavci. Vsi zdravstveni delavci potrebujejo stalen dostop do informacij o pacientu, da lahko nudijo varno in učinkovito zdravljenje ter zdravstveno nego in oskrbo. Dokumentirajo vsi zdravstveni delavci.

 

Kontinuiteta zdravstvene oskrbe: Dobra dokumentacija zagotavlja zdravstvenim delavcem tekoče veljavne podatke, opise problemov, diagnoze, cilje in strategije za pospeševanje kontinuitete zdravstvene oskrbe. Komunikacija in koordinacija sta se izkazali za odločilni. Preberi več o Dokumentiranje v zdravstveni negi

Stadiji demence in zdravstvena nega

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvišan RR, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60%  ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Strokovnjaki najpogosteje opredeljujejo tri stadije dementnosti, vendar je mejo med njimi težko postaviti. Preberi več o Stadiji demence in zdravstvena nega