idš – Stran 28 – Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

Varnost pacienta pri depo terapiji

Depo terapijo uporabljamo pri pacientih, ki trpijo za psihotičnimi motnjami. Zdravilo in dozo predpisuje zdravnik individualno pacientu. Depo oblike nevroleptikov sintetizirajo kemiki tako, da neko protipsihotično substanco spremenijo v spojino, ki po injiciranju le polagoma sprošča aktivno snov. Na ta način je ena sama injekcija nekakšno skladišče ali depo, ki zadošča bolniku nekaj dni ali nekaj tednov. Verjetno ima ta način zdravljenja v psihiatriji veliko bodočnost. Že po sedanjih izkušnjah z redkimi tovrstnimi preparati je vtis zelo ugoden in že si želimo večjo izbiro depo nevroleptikov, ki bi jih lahko aplicirali v še daljših časovnih presledkih, npr. enkrat letno.

Ob nepravilni aplikaciji lahko pacientu povzročimo veliko škode (povzročimo lahko življenje ogrožajoča stanja ali pa zdravilo ne učinkuje).

REŠEVANJE PROBLEMA

Cilj zdravstvene nege je zagotoviti pravilno in varno aplikacijo zdravila, da slednje lahko doseže maksimalni efekt.

PRAKTIČNI VIDIKI APLIKACIJE DEPO TERAPIJE Preberi več o Varnost pacienta pri depo terapiji

Varovanec z demenco v družini

Demenca je bolezen, ki je poznana že nekaj tisočetji. Težave lahko začne povzročati že pri starosti 65. let, nato pa se stopnja incidence z leti zelo povišuje. Demenca je bolezen, ki prizadane enakomerno celotne možgane. Za bolezen poznamo več vzrokov:

– Alzheimerjevo bolezen (najpogostejši vzrok)

– Demence, ki so posledica motenj prekrvavitve možganov (npr. kapi).

– Demenca zaradi motenj delovanja žlez z notranjim izločanjem, možganskih poškodb, nekaterih novotvorb in okužb.

Demenco lahko prepoznamo po razdražljivosti, depresivnem razpoloženju, težavah s spominom in izgubi interesov. Znaki in simptomi pa so lahko tudi zavajujoči, saj se podobni pojavljajo tudi pri nekaterih drugih telesnih, predvsem pa duševnih boleznih.

Za ozdravljenje demence trenutno še ni znanih zdravil, olajšujemo lahko le nekatere simptome bolezni, pri nekaterih vrstah demence pa lahko tudi začasno preprečimo poslabšanje. Bolezen pa s časom vseeno napreduje. Takrat bolnik vsakodnevne aktivnosti sicer upravlja uspešno, zahtevnejše naloge pa mu predstavljajo večji problem. Preberi več o Varovanec z demenco v družini

Demenca in inhalacijska terapija

Težave lahko začne povzročati že pri starosti 65. let, nato pa se stopnja incidence z leti zelo povišuje. Demenca je bolezen, ki prizadane enakomerno celotne možgane. Za bolezen poznamo več vzrokov:

– Alzheimerjevo bolezen (najpogostejši vzrok)

– Demence, ki so posledica motenj prekrvavitve možganov (npr. kapi).

– Demenca zaradi motenj delovanja žlez z notranjim izločanjem, možganskih poškodb, nekaterih novotvorb in okužb.

Demenco lahko prepoznamo po razdražljivosti, depresivnem razpoloženju, težavah s spominom in izgubi interesov.

Demenca

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvišan RR, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60% ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni. Preberi več o Demenca

Cistična fibroza

Cistična fibroza ali MUKOVISCIDOZA je najpogostejša, večkrat usodna, avtosomska recesivna bolezen, kar pomeni, da je to genetska bolezen, ki se izrazi pri otroku, če prejme okvarjen gen od obeh staršev. Zaradi mutacije gena oboli približno 1 od 5000 novorojenih letno, mutacijo pa nosi vsak 25. človek. Če upoštevamo te podatke, se v Sloveniji vsako leto rodijo 3 do 4 otroci s cistično fibrozo. Ob predpostavki, da znaša njihova povprečna življenjska doba okoli 30 let, je v Sloveniji okoli 100 bolnikov s cistično fibrozo.

Klinično se kaže predvsem s prizadetostjo dihal in trebušne slikavke, pa tudi črevesa, hepatobiliarnega sistema in reproduktivnih organov. Preberi več o Cistična fibroza

Carski rez

Carski rez je način poroda, ko se plod izvleče skozi kirurški rez čez trebušno steno in steno maternice v splošni ali regionalni anesteziji. Iz tega sledi, da mora imeti pacientka ustrezno pred- in pooperativno oskrbo, saj je poseg v smislu travme pacientke kirurško obsežen. Kot vsak kirurški poseg prinaša tveganje, tako za medoperativne kot tudi postoperativne zaplete, kot so npr. večja izguba krvi, okužba, itd. Carski rezi običajno trajajo od 30 minut do 60 minut. (Mugoša b.l.)

Verjetno je za pacientko carski rez lažja oblika poroda, saj pri njem ženska pravzaprav aktivno ne sodeluje in nima popadkov. Vendar po carskem rezu ženska bistveno dlje okreva in potrebuje kar nekaj časa, da se povrne v telesno kondicijo, ki jo je imela pred carskim rezom (Črepinšek b.l.).

Preberi več o Carski rez

Zapleti pri bronhoskopiji

Bronhoskopija je pregled dihalnih poti s pomočjo bronhoskopa.

Postopek preiskave:

Med preiskavo preiskovalec leži na hrbtu na preiskovalni mizi. Po nosni cevki pa prejema tudi kisik. Ves čas preiskave spremljamo vsebnost kisika v krvi preiskovanca in srčni utrip. S skrbnim nadzorom pa zagotovimo preiskovančevo varnost in da bo preiskava potekala brez zapletov. Preiskava traja od 10-20 minut. Preberi več o Zapleti pri bronhoskopiji