Oznaka: idš

Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

Elektrokardiogram (EKG) je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG).

INDIKACIJE:
– bolečina v prsnem košu,
– sum na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
– motnje srčnega ritma,
– vnetje osrčnika,
– povečanje srca ali določenega dela srca ,
– sistemske bolezni, ki prizadenejo srce,
– motnje elektrolitskega ravnovesja,
– preverjanje učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
– preverjanje delovanja umetnih spodbujevalnikov srca …

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri snemanju EKG

EKG – elektrokardiogram

Elektrokardiografija (EKG) je neboleča in neinvazivna preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Včasih zdravniku kratek posnetek, ki ga imenujemo elektrokardiogram, ne zadostuje za postavitev končne diagnoze. V takih primerih se odloči za preiskavo Holter, ki beleži električno aktivnost srčne mišice 24 ur. Indikacije za snemanje EKG poda zdravnik, med indikacije sodijo vse bolezni srca.

Električne tokove, ki se širijo po srcu, registriramo z ustreznim EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Celotni EKG posnetek z 12 običajnimi odvodi vsebuje:

  • Tri standardne bipolarne odvode: I, II, III;
  • Tri unipolarne ekstremitetne odvode (z njimi opazujemo srce v frontalnem prerezu);
  • aVR – desno zapestje,
  • aVL – levo zapestje,
  • aVF – levi gleženj,
  • elektroda, ki služi za ozemljitev preiskovanca – desna noga.
  • šest unipolarnih prekordialnih odvodov (z njimi opazujemo horizontalni prerez srca):
  • V1- četrti medrebrni prostor na desni strani prsnice,
  • V2 – četrti medrebrni prostor na levi strani prsnice,
  • V3 – med V2 in V4,
  • V4 – peti medrebrni prostor sredi ključnice,
  • V5 – leva sprednja aksilarna linija v višini V4,
  • V6 – leva srednja aksilarna linija v višini V4.

Preberi več o EKG – elektrokardiogram

Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravila Xolair

Pri astmi gre za trajno (kronično) vnetje dihalnih poti. Pri tem se sapnice (bronhiji) na običajno nenevarne povzročitelje odzivajo z močno vnetno reakcijo.

Vnetna reakcija povzroči nabrekanje sluznice dihalnih poti, zvečano nastajanje goste sluzi in močnejšo prekrvavitev. Pri tem se izločajo tudi mediatorji ali posredniki, ki povzročajo skrčenje bronhialnih mišic. Zaradi vseh teh procesov se dihalne poti tako močno zožijo, da ne morejo več dovajati dovolj zraka. Posledica je težko dihanje. Če astme ne ugotovimo in je ne zdravimo dovolj zgodaj, lahko pride tudi do trajnih poškodb pljučnega tkiva. S sodobnimi zdravili lahko astmo zelo uspešno zdravimo. (Šuškovič)

Slabši potek bolezni imajo predvsem bolniki s težavno, alergijsko obliko astme. Tej skupini bolnikom je namenjeno zdravljenje z zdravilom Xolair. (Tršan) Preberi več o Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravila Xolair

Diareja – driska

Driska (diareja) je pogost bolezenski znak, ki bolnika privede k zdravniku.

Driska je znak, ki ga opredeljujejo:

– povečano število iztrebljanj (več kot 3 tekoča iztrebljanja v 24 urah),

– večja količina (več kot 300 g),

– spremenjena sestava iztrebkov (vodeni, tekoči, neoblikovani, z vsebnostjo

slabše prebavljene hrane, z večjo vsebnostjo vode, sluzi, krvi),

– spremljajoči znaki (slabost, bruhanje in krči v trebuhu).

Preberi več o Diareja – driska

Težave pri dojenju

Dojenje je biološki proces, ki preraste v fiziološki in psihološki preplet, objem med materjo in otrokom takoj po rojstvu. Novorojenček se takoj podoji in s tem dobi kolostrum oz. mlezivo, ki je visoko hranljivo prvo žensko mleko, ki poskrbi za imunizacijsko zaščito. Novorojenčki imajo osnovni sesalni in požiralni refleks, ki jim pomaga pri učenju dojenja. Dojenje takoj po porodu pospeši odluščenje posteljice (placente) in k hitrejši vrnitvi maternice v pred nosečniško stanje (Mlinar, b.l.).

Čeprav je dojenje naravno, mnoge matere ugotovijo, da nimajo več instinkta zanj.  Dojenje je družbeno vedenje – učimo se ga na svojih napakah in od ljudi okoli sebe. Žal mnogo žensk danes enostavno nima več možnosti naučiti se, kako dojiti. V kulturah, kjer je skupno bivanje in dojenje pravilo in je lepo sprejeto, imajo ženske mnogo priložnosti videti sorodnice, sestre ali matere, kako dojijo. V naši, t. i. zahodni razviti družbi pa se marsikatera ženska prvič sreča z dojenjem šele, ko rodi svojega prvega otroka. Znanje dojenja se je izgubilo tako v individualnih družinah kot v celotnih kulturah (ne vseh). Splošno sprejete so postale tehnike, primerne le za otroke, hranjene po steklenički; npr. hranjenje po točno določenem urniku, časovna omejitev hranjenj.  Dojenje zahteva povsem drugačne tehnike, kajti prav ne omejevanje frekvence in števila podojev so ključ do uspešnega dojenja (Mlinar, b.l.). Preberi več o Težave pri dojenju

Diureza

Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti. Seč iz ledvic odteka v sečni meh (pielon), nadalje v sečevod, sečni mehur in po sečnici zapusti telo. Nastajanje seča je pomemben fiziološki proces, ki uravnava količino in sestavo telesnih tekočin ter omogoča izločevanje številnih presnovkov iz telesa.

Človeški seč je običajno rumenkasta tekočina. Številne bolezni se odražajo na videzu, količini in sestavi seča, zato je analiza seča pomembna diagnostična metoda.

Naravno izločanje seča imenujemo mokrenje oziroma uriniranje.

Nastajanje in izločanje seča

Seč nastaja v ledvicah pri filtraciji krvne plazme iz glomerulnih kapilar v Bowmanovo kapsulo, ki poteka v ledvičnih telescih; pri tem nastane primarni seč ali ultrafiltrat. Filtrirati se v normalnih razmerah more le voda in molekule s polmerom manjšim od 4,4 nanometra (le ioni in manjše beljakovinske molekule). Primarni seč odteka nato v ledvične cevke (tubule) nefrona. V primarnem seču so prisotne tudi snovi, ki so za telo pomembne in ni smotrno, da bi se izločile (na primer glukoza, aminokisline in elektroliti). Odrasel človek dnevno proizvede okoli 180 litrov primarnega seča, izloči pa ga le okoli 1,5 litra; velika večina primarnega seča se reabsorbira. Preberi več o Diureza

Diabetična noga

Sladkorni bolniki vedo, da morajo veliko pozornosti nameniti svojim nogam.


KAJ POMENI IZRAZ »DIABETIČNA NOGA«?                  

Šibka točka vsakega sladkornega bolnika so noge, ki so vsakodnevno izpostavljene različnim dejavnikom. Na nogah ni videti nobenih vidnih sprememb, zato bolniki niso pozorni na spremembe občutenja bolečine in temperature, ki se pojavijo. Noge in stopala diabetikov potrebujejo veliko skrb in pozornost, saj neozdravljivi zapleti sladkorne bolezni, kot so okvare živcev na okončinah, slabša prekrvavitev in slabša sposobnost celjenja poškodb, v skrajnem primeru privedejo do izgube dela in cele okončine.

Z izrazom »diabetična noga« opisujemo skupino sindromov, pri katerih okvara živčnega sistema, slaba prekrvavitev in poškodbe z okužbo povzročijo razkroj tkiva in razjede na nogah. Temu lahko sledi gangrena in izguba okončine, ki sta zelo huda zapleta sladkorne bolezni.

Hude zaplete (gangrena in izguba okončine) sladkorne bolezni lahko preprečimo z zgodnjim odkrivanjem diabetične noge in z ustrezno nego ter pregledovanjem stopal in nog. Preberi več o Diabetična noga