Namen je predstaviti problem neustreznega prehranjevanja pri bolnikih s kognitivnim upadom oziroma z demenco.
Zaznavanje je kognitivni proces sprejemanja, obdelovanja, organizacije in interpretacije oziroma razlaganja informacij, ki nam jih posredujejo čutila (Musek, 2005). Receptorji naših čutilnih organov stalno sprejemajo različne dražljaje, ki pa so lahko fizični (vonj, barva hrane) ali psihični (žeja, lakota, želja po določeni hrani). Pri starostniku se pogosto srečamo s kognitivnim upadom, ki vodi v demenco. Demenca je proces splošnega upadanja višjih duševnih funkcij, kot so spomin, orientacija, sposobnost učenja, dojemanje, sposobnost besednega izražanja, čustvovanje itd. Demenca dolgoročno vse bolj omejuje različne dnevne aktivnosti in vodi v odvisnost od tuje pomoči: najpogosteje prizadete življenjske aktivnosti kot so: prehranjevanje in pitje, osebna higiena, oblačenje in slačenje, izločanje in odvajanje, spanje in počitek, komunikacija, orientacija, gibanje, čustvovanje in obnašanje.
Motnje prehranjevanja in pitja pri dementnem bolniku so pogoste in so lahko vezane na odklanjanje hrane in pijače, motnje požiranja in nenadzorovano uživanje hrane. Bolniki so zaradi tega lahko dehidrirani in podhranjeni, to pa poleg vpliva na fizično dobro počutje slabo vpliva na psihološko stanje bolnika. Preberi več o Motnje hranjenja pri osebah s kognitivnim upadom
