Oznaka: zdravstvena nega nosečnice

Zdravstvena nega žensk pri obolenju spolnih organov

1. UVOD

GINEKOLOGIJA: (gineko – gr. gyne, gynaikos = ženska)
– nauk o ženskih boleznih in njih zdravljenju

– bolnišnica ali oddelek za ženske bolezni

1.1 POGOSTOST OBOLENJ:

– V OBDOBJU OTROŠTVA

– V OBDOBJU PUBERTETE

– V OBDOBJU RODNOSTI

– V OBDOBJU STAROSTNICE

1.2 VLOGA BOLNICE – ŽENSKE IN MEDICINSKE SESTRE /BABICE V

ZDRAVSTVENI NEGI / BABIŠTVU

– KLJUČNI FAKTORJI VPLIVA NA ODNOS MED MS IN B

– ZDRAVJE (spremenjen odnos do zdravja)

– VLOGA ŽENSKE V DRUŽBI (enakopraven položaj,zaposlitev,…)

– TEORETIČNA IZHODIŠČA ZN (PZN, teoretični modeli,….)

»ŠTUDIJ ŽENSKE« Preberi več o Zdravstvena nega žensk pri obolenju spolnih organov

Zdravstvena nega ženske v poporodni dobi

Poporodna doba

Poporodno dobo ali puerperij (puer – otrok; parere – roditi) imenujemo tisto obdobje

po porodu, v katerem izginejo spremembe, ki so nastale v času nosečnosti in poroda,

kolikor ta dva ne zapuščata trajnih posledic.

Poporodna doba se prične tri ure po iztrebitvi placente. Delimo jo v poporodno dobo

v ožjem pomenu besede, ki traja devet dni, in v širšo poporodno dobo, ki traja šest

tednov. Ženska se imenuje otročnica ali puerpera.

Za puerperij so značilni štirje procesi, ki tečejo vzporedno:

1. involucijski procesi,

2. procesi celjenja,

3. nastop laktacije in njeno vzdrževanje,

4. vzpostavljanje ovarijske aktivnosti.

Involucijski proces je najizrazitejši na maternici – kajti po iztisu placente je hormonska

stimulacija uterusa prekinjena; ni več vpliva HCG (horionskega gonadotropina),

gestagenov in estrogenov. Preberi več o Zdravstvena nega ženske v poporodni dobi

Babiška nega porodnice

Uvod
Porod predstavlja višek nosečnostnega procesa, polnega pričakovanj, kot tudi strahu pred neznanim. Plod je napredoval skozi različne stopnje rasti in razvoja in je sposoben ekstrauterinega življenja, kar je od ženske zahtevalo vrsto telesnih in čustvenih prilagoditev. Bodoča starša se soočita z enim najpomembnejših in najtežjih dogodkov v njunem življenju.
Ko se pojavijo prva znamenja poroda se pričakovanje in strah stopnjujeta in tega se mora babica zavedati že ob prvem stiku s porodnico. Nosečnost, porod in poporodno obdobje so normalni življenjski pojavi, a je zaradi možnih nevarnosti potrebno skrbno opazovanje matere in ploda v okviru babiške nege.
Rojstvo otroka je enkraten dogodek, izrednega osebnega pomena v življenju vsake družine. Babica je privilegirana, ker deli čas poroda s starši. Vendar pa svoje poklicne vloge ne sme smatrati za tako pomembno, da se vrine v osebni prostor para. Par naj bi se z veseljem spominjal poroda.
Babica naj z materjo in družino vzpostavi zaupen odnos, da lahko oceni potrebe po babiški negi, jo planira in izvaja ter tudi neprestano vrednoti. Spoštovanje neokrnjenosti, posebnosti in enkratnosti vsake varovanke, oziroma družine, naj bi bilo osnovno načelo babiške nege. Babica bi morala izražati občutljivost in prilagodljivost ter nuditi varovanki oporo in pomoč, v katerih se izražajo vse njene sposobnosti, da bi varovanka ohranila oziroma dosegla zdravje in dobro počutje.
Nujno potrebna je tudi učinkovita in primerna komunikacija babice z ostalimi zdravstvenimi delavci med porodom.
Vse to bo prispevalo k harmoničnemu vzdušju, čustvom medsebojnega zaupanja vseh prisotnih ter samozaupanja porodnice, v končni posledici pa tudi k normalnemu izzidu poroda in sprejetju novega izziva – materinstvu. Preberi več o Babiška nega porodnice

Vprašanja in odgovori za izpit iz Ginekologije

1. VODILNA ČRTA – AXIS PELVIS
Je vodilna črta po kateri se poraja plod (pomika se vodilna plodova točka = glava). Dobimo jo, če razpolovimo vse vzdolžne premere medenice in jih zvežemo s črto. Vodilna črta je navzpred ukrivljena.

2. MEDENIČNE RAVNINE
MEDENIČNI VHOD = je prečno ovalna ravnina. Obdaja jo mejna črta (linea terminalis). Velikost medeničnega vhoda lahko presodimo, če izmerimo njegove premere: vzdolžni, prečni, oba poševna.
MEDENIČNA SREDINA = je okrogla ploskev, ki jo omejuje zadaj sredina sprednje ploskve križnice, ob straneh sredina ponvice in spredaj sredina ploskve simfize. Je bolj pomembna anatomsko kot funkcionalno.
Poševni premer: 11,5 cm, vzdolžni 11 cm, prečni 11,5 cm
MEDENIČNA OŽINA = je izredno pomembna. Je najožji del medenične votline. Omejujejo jo zadaj križno – trtični sklep, ob strani sednični osti in spredaj spodnji rob sinfize.
Vzdolžni premer: 11 cm, prečni po 10 cm
MEDENIČNI IZHOD = je vzdolžno ovalna ravnina.
Meje: spredaj sramnični lok, od strani sednični grči in zadaj konica trtice. Vzdolžni premer medeničnega izhoda poteka od spodnjega roba simfize do konca trtice. Meri 9 cm. Po porodu pa se trtica spomakne za 2 cm in to pomeni da je vzdolžni premer 11 cm.
Vzdolžni premer poteka od ene sednične grče do druge in meri 11 cm. Prostornost medeničnega izhoda ocenjujejo po dolžini prečnega premera. Preberi več o Vprašanja in odgovori za izpit iz Ginekologije

Preeklampsija

Preeklampsija je bolezen, ki se pojavi samo v nosečnosti. Že samo ime nakazuje na to, da gre za predstopnjo neke druge bolezni – eklampsije. Eklampsija kot zaplet preeklampsije pa je huda bolezen, ki se kaže z napadi, podobnimi epileptičnim. Nosečnica izgubi zavest. Vendar vzroki teh generaliziranih krčev niso posledica epilepsije niti možganskega tumorja ali drugih procesov v glavi.
»Zgodnje oblike preeklampsije nosečnica ne občuti in je zato ne prepozna. Aktivno jih iščemo na preventivnih pregledih v nosečnosti, ko nosečnicam izmerimo krvni tlak in pregledamo, ali se v seču pojavljajo beljakovine. Zato je izjemno pomembno, da nosečnice redno hodijo na preglede. Znaki, ki nosečnico opozarjajo, da se lahko pri njej razvija preeklampsija, so: hud glavobol, motnje vida, kot je bliskanje ali iskrenje pred očmi, bolečine v žlički in pod desnim rebrnim lokom, hitro naraščanje edemov in zato hiter porast telesne teže,« opisuje doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva s Kliničnega oddelka za perinatologijo ljubljanskega UKC. Poleg naštetih znakov se lahko pojavijo tudi zmedenost, slabost, bruhanje, občutek težke sape, na koži so lahko opazne petehije, drobne pikčaste krvavitve iz kapilar, ki kažejo na večjo nagnjenost h krvavitvam. Preberi več o Preeklampsija