Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

Travmatologija

1. Točkovniki v travmatologiji (namen,pomen; opis Glasgow Coma Scale)

Točkovniki so namenjeni oceni stopnje poškodovanosti. Poznamo anatomske točkovnike (po delih telesa) in fiziološke točkovnike (ocena fiziološkega stanja).

GCS je fiziološki točkovnik. Ocenjujemo: odpiranje oči (1-4T) govor (1-5T), motorični odziv (1-6T). Skupna ocena pod 8T kaže na hujšo poškodbo možganov.

2. Zaprte (tope) poškodbe (pretres, udarnina, ruptura, zmečkanina)

Pretres(commotio), Udarnina(contusio), Pretrganje tkiva(ruptura)

3. Odprte (ostre) poškodbe in postopek kirurške oskrbe rane

Odprta rana je prekinitev kože, tkiva.

Vrste ran:
-vbodna (vulnus punctum)
-vrezna (v. Scissum)
-razpočna (v.contusum)
-raztrganina (v.laceratum)

Preberi več o Travmatologija

Ortopedija vprašanja in odgovori

OSNOVNA ANATOMIJA in FIZIOLOGIJA RAME

Ramenski sklep je po mehaniki kroglast in je najbolj gibljiv sklep v telesu.

Razlog – stik med glavico in glenoidom je majhen, skoraj točkast.

V sklepu se stikata sklepna ponvica lopatice in glava nadlahtnice – v ožjem smislu je torej glenohumeralni sklep v širšem smislu pa v sklop sodita še akromioklavikularni in sternoklavikularni sklep.

Stična sklepna površina je zelo majhna, sklep je inherentno nestabilen, k stabilnosti pa prispevajo dinamični (mišice ramenskega obroča, rotatorna manšeta) in statični stabilizatorji (zelo močan ligamentarno-kapsularni aparat).

Sklepna ovojnica je ohlapna in omogoča vse gibe.

Pomembna vez ramenskega obroča je lopatično-nadlahtnična vez na kateri »visi« zgornji ud.

Preberi več o Ortopedija vprašanja in odgovori

Dermatovenerologija vaja natančna

1. ZGRADBA KOŽE PO PLASTEH KOŽE

Koža je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu. Po površini je največji organ, po teži pa najtežji. Pri odraslem človeku meri do 2 m² in tehta do 10 kg. Po funkciji je najbolj vsestranski organ. Služi za razmejitev telesa od okolice, kot ščit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature, …

Ponekod je debelejša, drugod pa zelo tanka. Barva kože je odvisna od prekrvavitve, količine pigmenta in debeline. V ožjem pomenu ločimo vrhnjico (epidermis) in debelejšo usnjico. Koži pripada še podkožje, ki veže kožo na podlago.

H koži štejemo še lase in dlake, nohte ter žleze lojnice in znojnice.

Preberi več o Dermatovenerologija vaja natančna

Dermatovenerologija vprašanja in odgovori

derma FIZIKALNO ZDRAVLJENJE KOŽNIH BOLEZNI PREDSTAVLJAJO

Dermabrazija

Ekskohelacija

Elektrokirurgija

Elektrokoagulacija

Terapija s tekočim dušikom

Krioterapija

Zdravljenje z UV žarki iz umetnih virov

Preberi več o Dermatovenerologija vprašanja in odgovori

Dermatovenerologija vaja

FUNKCIJA KOŽE: varovalni pomen, termoregulacija, čutni organ, izločanje, resorbcija, encimska aktivnost, imunski procesi.

VAROVALNI POMEN KOŽE: zaščitni maščobni kisli plašč, obramba proti mikroorganizmom, varuje pred alkalijami, pred izsušitvijo, pred vplivom žarkov, pigment melanin, termoregulacija.

GARJE: povzroča Acarus Siro in se rade lokalizirajo na koži v neposredni bližini spolovila, pri moških prav posebej na penisu. Spadajo med dermatozooznoze, antiskabično zdravljenje, potrdimo z mikroskopom.

EFLORESCENCE NAD RAVNJO KOŽE: keratoza, papula, tumor, eritema, eksudativum, urtika, vesikula, bula, cista, skvama, krasta.

MEHANIČNE BOLEZNI KOŽE: odrgnina, rane-vulnus, preležanine, žulj-bulosis mehanika, otiščanec-kolus, kurje oko-klavus.

Preberi več o Dermatovenerologija vaja

Dermatovenerologija zapiski

BULOZNE DERMATOZE

EPIDERMOLYSIS BULLOSA (EB)
–   kronično genetsko obolenje
–   povečana občutljivost kože in sluznic
–   nastajanje mehurjev in ran na koži in sluznici

Poznamo tri oblike:
1. EB simplex:
–   razcep kože na nivoju povrhnjice
–   avtosomno dominantno dedovanje
–   pojav mehurjev po pritisku, drgnjenju, udarcih
–   celjenje erozij brez brazgotin
Preberi več o Dermatovenerologija zapiski

Dermatovenerologija

RAZLIČNE EFLORESCENCE NA KOŽI:

Eflorescence (E) so osnovne bolezenske spremembe na koži ali vidnih sluznicah, ki so vidne s prostim očesom.

Za njihovo prepoznavanje so potrebne klinične izkušnje.

Pojavijo se lahko nenadoma ali počasi.

Zaradi lažjega ugotavljanja diagnoze jih skušamo oceniti po obliki, številu, velikosti, barvi, omejitvi, čvrstosti, lokalizaciji, razporeditvi in spreminjanju med boleznijo (evolucija vzbrsti).

Pomen eflorescenc v dermatologiji:
•   natančno opisovanje dermatoz (kožnih bolezni), njihove klinične slike, spreminjanje med potekom bolezni in zdravljenjem
•   prepoznavanje kožnih bolezni (diagnostika dermatoz)
•   enotna terminologija v dermatologiji

Preberi več o Dermatovenerologija