Oznaka: idš

Bolnišnične okužbe

Bolnišnične okužbe so okužbe, ki nastanejo v zvezi z diagnostiko, zdravljenjem in rehabilitacijo v bolnišnici ali neki drugi zdravstveni ustanovi ali ustanovi, ki izvaja zdravstveno dejavnost. Tako lahko nastanejo bolnišnične okužbe v vseh vrstah bolnišnic pa tudi zdravstvenih domovih, ambulantah, zdraviliščih, domovih starejših občanov, zavodih za invalidno mladino, psihiatričnih ustanovah. Bolnišnične okužbe lahko dobijo bolniki pa tudi zdravstveno osebje (Kotnik Kevorkijan, 2006).

Bolnišnične okužbe predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Prizadenejo lahko vsak organ in vse dele telesa, najpogostejše pa so okužbe sečil in okužbe kirurških ran. Zbolijo bolniki ali pa zdravstveno osebje. Povzročajo jih različni mikroorganizmi, najpogosteje na antibiotike večkratno odporne bakterije. Izvor bolnišničnih okužb so bolniki, zdravstveno osebje, obiskovalci, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb so znani, najpomembnejša je higiena rok (prav tam).

Preberi več o Bolnišnične okužbe

Izločanje

Skoraj v vseh kulturah je izločanje intimno dogajanje vsakega posameznika. Izločanje spada med osnovne življenjske aktivnosti, brez katerih si ne moremo predstavljati življenja.

Seč oziroma urin je tekočina, ki jo proizvajajo ledvice in se izloča po sečnih poteh. Vsebuje presnovne (odpadne) produkte. Praznjenje seča izzove pritisk polnega mehurja. Hoteno izločanje seča brez bolečin in v normalnem curku imenujemo mikcija. Lahko pride tudi do odstopanj v mikciji: disurija, polakisurija, nikturija, enuresis nocturna, poliurija, oligurija, anurija, uremija, retenca urina, residualni seč, inkontinenca seča.

Pri seču opazujemo: količino seča (normalna količina v 24 urah je 1000-2000 ml in je razdeljena na 4-6 mikcij), relativno gostoto (normalne vrednosti so od 1001-1030), primesi (soli, sluz, cilindri, epitelne celice, barvila, neporabljeni hormoni, vitamini in zdravila), videz in barvo (normalno je svež seč bister, bledorumene barve); sprememba barve je lahko zaradi primesi (barvila v živilih), zaradi notranjih pigmentov (bilirubin, prisotnost krvi), zardi patoloških primesi (bakteurija, proteinurija, piurija), vonj (neznaten in odvisen od primesi, bolj ko stoji bolj zaudarja), pH reakcija (je odraz koncentracije ionov v seču, nanjo vpliva prehrana).

Preberi več o Izločanje

Preiskave pri novorojenčku ob odpustu

Cilj preventivnega zdravstvenega varstva novorojenčkov je zgodnje prepoznavanje dejavnikov tveganja bolezni v neonatalnem obdobju in s tem zmanjševanje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti otrok in kasneje odraslih (http://www.uradni-list.si/1/content?id=54784, 2005).

Presejalna testa za odkrivanje fenilketonurije in kongenitalne hipotireoze

Fenilketonurija je dedna presnovna bolezen. Bolniki imajo moteno presnovo ene izmed esencialnih aminokislin, imenovane fenilalanin. Brez uvedbe diete takoj po rojstvu, so posledice usodne za bolnikov telesni in duševni razvoj. Dieta jih spremlja celo življenje, zahteva strogo samodisciplino in predstavlja omejitve, drugačnost, visok finančni izdatek in navsezadnje tudi breme staršem (Šibli, 2006).

Otroke v Sloveniji zato presajamo na prirojen hipotiroidizem že v porodnišnici. Kongenitalna ali prirojena hipotiroza je redka, odkrijemo jo pri enem na 4000 rojstev. Nezdravljena hipotiroza že po nekaj tednih povzroči hude in nepopravljive okvare v razvoju otroka, predvsem možganov, stanje poimenujemo »kretinizem«. Zato v Sloveniji že od leta 1981 izvajamo tako imenovano presejalno testiranje vseh novorojenčkov tretji dan po rojstvu. S takojšnjim zdravljenjem otrokom s prirojeno hipotirozo omogočimo normalno zdravo življenje. Preberi več o Preiskave pri novorojenčku ob odpustu

Obravnava samomorilnega pacienta

Razširjenost samomora narašča in že danes umre vsako leto po vsem svetu približno milijon ljudi. Samomor je hud javnozdravstveni in družbeni problem tudi v Sloveniji. Slovenija je po količniku samomora v vrhu evropskih držav. Kljub obsežnemu raziskovanju samomora v vseh državah, ki jih samomor ogroža, in vedno večjem številu podatkov o dejavnikih tveganja, pa število samomorov – z redkimi izjemami nekaterih držav – večinoma ne upada. Preprečevanje samomora je vendarle možno, če sloni na raziskovalnih podatkih in je zaobseženo v Nacionalnem programu preprečevanja samomorilnosti (Ziherlj, Pregelj, 2010). Preberi več o Obravnava samomorilnega pacienta

Obravnava pacienta z nasilnim vedenjem

Definicija nasilnega vedenja – namerno povzročanje škode, bolečine ali trpljenja

Ločimo:

  • Verbalno nasilje (zmerjanje, poniževanje, vpitje, izsiljevanje, grožnje)
  • Nasilno vedenje, usmerjeno na predmete
  • Nasilno vedenje, usmerjeno na druge osebe

Resnici na ljubo smo včasih tudi mi zadirčni, nesramni do pacientov. Ne obvladamo vedno kritičnih situacij. Hote ali nehote izzivamo nasilje pri bolnikih z neustreznim nastopom, neznanjem, strahom. Razlog nasilnega vedenja primarni, sekundarni, terciarni.

PRIMARNO, kadar možganski bolezenski proces zajame določene strukture v centralnem živčevju in jih notranje in/ali zunanje draženje iz povečane agresivnosti stopnjuje do nasilnosti. Preberi več o Obravnava pacienta z nasilnim vedenjem

Odvzem polne krvi

Polna kri se predela s postopki centrifugiranja, sedimentiranja, filtriranja, pranja, zamrzovanja in odmrzovanja v krvne komponente. Je odvzeta kri, pripravljena za transfuzijo ali nadaljnjo predelavo. Vsebuje eritrocite, trombocite, faktorje koagulacije in plazemske sestavine, razredčene s konzervansom. Učinkovitost je odvisna od časa hranjenja(pri 4°C do 48 ur). Uporablja se pri izvedbi izmenjalne transfuzije in zdravljenju obilne krvavitve.

MERILA SPREJEMLJIVOSTI ZA DAJALCA POLNE KRVI

Starost, telesna teža, vrednost hemoglobina v krvi krvodajalca, časovni interval med odvzemi krvi: MOŠKI = 3 mesece, ŽENSKE = 4 mesece

MERILA ZA TRAJNI ODKLON KRVODAJALCA

Bolezni srca in ožilja, bolezni osrednjega živčnega sistema, nagnjenost h krvavitvam, sladkorna bolezen, maligne bolezni, prenosljive spongiformne encefalopatije (TSE), intravenozna ali intramuskularna uporaba drog, tvegano spolno vedenje. Preberi več o Odvzem polne krvi

Odvzem kapilarne krvi

Za odvzem kapilarne krvi so usposobljeni zdravstveni tehniki/srednje medicinske sestre ter diplomirane medicinske sestre/višje medicinske sestre. Pod nadzorom diplomirane medicinske sestre pa lahko odvzem izvajajo tudi pripravniki za zdravstvenega tehnika/srednjo medicinsko sestro ali pripravniki/pripravnice za diplomirano medicinsko sestro (Diagnostični standardi zdravstvene nege, 2004).

Kapilarna kri je mešanica venske in arterijske kapilarne krvi medcelične ali zunajcelične tekočine. Sestava vzorca se razlikuje od vzorca dobljenega z venskim odvzemom in je odvisna od pretoka krvi med odvzemom in relativnega razmerja med arterijsko in vensko krvjo (Diagnostični standardi zdravstvene nege, 2004).

Odvzem je primeren za:

  • Bolnike s sladkorno boleznijo (za določanje koncentracije glukoze v laboratoriju in občasne nadzore koncentracije glukoze v krvi na bolniškem oddelku in ambulanti),
  • bolnike z antikoagulantno terapijo (kontrola oralne antikoagulantne terapije v ambulanti),
  • odrasle bolnike (če so površinske vene težko dosegljive, pri opeklinah, pri starejših,
  • pri zelo debelih ljudeh (Diagnostični standardi zdravstvene nege, 2004).

Preberi več o Odvzem kapilarne krvi