Oznaka: idš

Odklanjanje osebne higiene zaradi motenj presojanja in nerazumevanja

Za demenco in še katero drugo bolezen je značilno propadanje tistih telesnih in duševnih sposobnosti, ki sicer zdravemu človeku omogočajo, da lahko do pozne starosti ostane samostojen v vseh dnevnih aktivnostih. Bolezen prizadene tako varovanca samega. kot njegovo ožjo in širšo okolico.

Demenca je postala pereč družbeni problem, ki zahteva sodelovanje vseh družbenih struktur in nova znanja medicinskih sester o zdravstveni negi dementnega varovanca. Zato vedenje in znanje, kaj lahko bolezen prinese, kako se ta odraža v vsakodnevnem življenju, kako lahko omilimo njene posledice in kako podpremo bolnika in svojce omogoča medicinskim sestram, da s primemim odnosom in ustrezno mero pomoči omilijo in zmanjšajo breme bolezni. Preberi več o Odklanjanje osebne higiene zaradi motenj presojanja in nerazumevanja

Nosni izpirek

Nosni izpirek (lavat) delamo za odvzem celic in vnetnih mediatorjev iz nosne votline. Največkrat v nosnem izpirku pregledujemo vnetne celice. Za alergijski rinitis je značilna velika količina eozinofilcev v izpirku. Pri rinitisu zaradi okužbe ali izpostavljenosti prahu prevladujejo nevtrofilci.

Pri vazomotornem rinitisu je zelo malo vnetnih celic in prevladujejo epiteljske celice. Preberi več o Nosni izpirek

Vloga medicinske sestre pri intubaciji

Endtrahealna intubacija (EI)  je postopek vstavitve endotrahealnega tubusa v sapnik in s tem vzpostavitev umetne dihalne poti. S tem sprostimo in vzdržujemo dihalno pot, kar omogoča ustrezno ventilacijo, oksigenacijo in zaščito pred aspiracijo želodčne vsebine. Indikacije za endotrahealno intubacijo so:

  1. zaščita dihalne poti
  2. nezadostna oksigenacije
  3. nezadostna ventilacija
  4. toaleta dihalnih poti (Kočevar, Buček Hajdarević, 2002).

Endotrahealna intubacija je lahko načrtovana, ki se uporablja pri anestezijah ali urgentna, ki pa se izvaja pri nepripravljenih bolnikih ali poškodovancih s katerokoli od zgoraj naštetih indikacij. Poznamo več tehnik EI in sicer direktoskopsko (z laringoskopom in ob kontroli očesa), endoskopsko (s fiberoptičnim inštrumentom) in slepo tehniko (brez uporabe optičnega inštrumenta) (Kočevar, Buček Hajdarević, 2002). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri intubaciji

Vloga medicinske sestre pri PSVT

PSVT oz. paroksizmalna supraventrikularna tahikardija spada pod nadprekatne motnje srčnega ritma. Je nenadno redno utripanje srca z >150 utripi na minuto. Bolezen se najpogosteje razvije zaradi kroženja vzburjenja v atrioventrikularnem vozlu ali dopolnilne in nadštevilne prevodne poti. Ta nepravilnost je prirojena in se lahko pokaže kadarkoli v življenju, tudi v mladih letih. Napad praviloma sproži prezgodnji utrip, prične se nenadoma in lahko spontano preneha. To obliko EKG-ja prepoznamo kadar ne najdemo valov P (ti so skriti v QRS kompleksih ali tik za njimi), QRS-kompleksi pa imajo običajno normalno obliko (Podergajs, 2011). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri PSVT

Neverbalna komunikacija z pacientom

Komunikacija z pacientom, poteka med njim in zdravstvenim osebjem. Namen komunikacije ni zgolj posredovanje informacij pacientu in zbiranje podatkov o njem, pač pa spodbuja aktivno sodelovanje pacienta ob analizi posredovanih vsebin, kritično razmišljanje, zavzemanje ali spreminjanje stališč in spremembo v ravnanju ali vedenju. Spretnosti v medsebojnih odnosih so sestavni del nekaterih poklicev. Posebnost poklica v zdravstveni negi je delo z ljudmi v vseh stanjih zdravja in bolezni ter v različnih okoljih, torej tudi z intubiranim pacientom.

Nebesedna ali neverbalna komunikacija je vse komuniciranje brez besed, kjer pomene izmenjujemo s pomočjo simbolov, kretnjami rok ipd. V medsebojnem komuniciranju ima neverbalna komunikacija vrsto pomembnih funkcij. Na vsebinski ravni neverbalna sporočila spreminjajo, potrjujejo, dopolnjujejo in širijo tehtnost izgovorjene vsebine in usmerjajo k delu z vsebino. Neverbalno komunikacijo pa uporablja tudi bolnik s tubusom, ko nam sporoča svoje stanje, potrebe in želje. Preberi več o Neverbalna komunikacija z pacientom

Hipoglikemija

V biokemičnem smislu je hipoglikemija stanje nizke koncentracije glukoze v krvi, v kliničnem pa kompleksna slika simptomov in znakov adrenergične aktivacije oziroma nevroglikopenije ob nizki koncentraciji glukoze v krvi. Potrdimo jo z meritvijo glukoze v plazmi < 3,5 mmol/l (Medveščak, 2015).

Običajno nastopijo motnje počutja pri vrednostih pod 3 mmol/l, pod 1 mmol/l pa bolnik izgubi zavest. Hipoglikemija predstavlja življenjsko nevaren zaplet pri bolniku, ki se zdravi z inzulinom ali s peroralnimi antidiabetiki, ki spodbujajo izločanje inzulina. Je do 10-krat pogostejša pri sladkornih bolnikih tipa 1 kot pri sladkornih bolnikih tipa 2 (Žmavc, 2012).

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

ADRENERGIČNI ZNAKI

Prvi simptomi in znaki hipoglikemije so odraz izločanja hormona adrenalina in aktivacije avtonomnega živčnega sistema (adrenergični ali avtonomni odgovor). Oba odziva vzpodbujata razgrajevanje vskladiščenega glikogena v jetrih in na ta način zvišata raven glukoze v krvi. Prvih znakov hipoglikemije, kot so: lahkota, bledica, strah, drgetanje, slabost bolnik velikokrat ne zazna. Bolj očitne znake, kot so tresenje rok, tahikardija, nemoč in vznemirjenost pa povzroči ravno hormon adrenalin. Adrenergični znaki so bolj očitni, kadar je padec glukoze v krvi hiter (Klavs, 2006). Preberi več o Hipoglikemija

Vitalne funkcije

Vitalne funkcije so tiste življenske funkcij, ki so merljive kvalitativno in kvantitativno(jih lahko zabeležimo).
Opazujemo dihanje in pulz, merimo krvni tlak, temperaturo in opazujemo zavest.
Na nekaterih oddelkih in intenzivnih enotah imajo v pomoč moderne monitorje, ki neprestano spremljajo pacientove vitalne znake.

DIHANJE:

Dihanje imenujemo izmenjavo plinov v pljučih. Na dihanje vplivajo fiziološki, psihični in ekološki faktorji. Opazujemo gibanje prsnega koša, dviganje in padanje, ritem in globino dihanja.
NORMALNE VREDNOSTI:
Novorojenček: 40 – 44 /min
Mali otrok: 25 – 30 /min
Odrasli: 16 – 18 /min

ODSTOPANJA:
–          tahipneja(pospešeno dihanje)
–          bradipneja(upočasnjeno dihanje)
–          dispneja(oteženo dihanje)
–          apneja(ni dihanja)

Preberi več o Vitalne funkcije