Posameznikova vzdržljivost pri telesni obremenitvi lahko veliko pove o obstoju in izrazitosti bolezni koronarnih arterij in drugih boleznih srca.. Obremenitveno testiranje, pri katerem zdravnik spremlja preiskovančev EKG in krvni tlak med telesno obremenitvijo, lahko razkrije težave, ki se v mirovanju ne bi pokazale. Če so koronarne arterije zožene, srce sicer lahko dobiva dovolj krvi, ko bolnik miruje, ne pa tudi ko je telesno dejaven.
Med testiranjem preiskovanec z določeno hitrostjo poganja stoječe kolo. Upor gonilnikov (pedal) se polagoma povečuje. Medtem nenehno spremljamo EKG, v rednih presledkih pa merimo krvni tlak. Po navadi obremenitev poteka, dokler preiskovančeva srčna frekvenca ne doseže 80 do 90 odstotkov največje za njegovo starost in spol. Če postanejo simptomi, npr. težko dihanje ali bolečine v prsih, preveč neprijetni ali če se pojavijo izrazite nenormalnosti EKG – ja ali krvnega tlaka testiranje prekinemo takoj.
Obremenitveno testiranje nakazuje, da gre za bolezen koronarnih arterij, če se pojavijo določene nepravilnosti v EKG -ju, če se pri preiskovancu pojavi angina pektoris ali pa se mu zniža krvni tlak.
Reševanje problema s področja ZN
Pri obremenitvenem testiranju je vedno prisotna posebej usposobljena diplomirana medicinska sestra z dodatnimi znanji. Njene naloge so psihična in fizična priprava ter sodelovanje pri preiskavi z zdravnikom. Njene glavne naloge:
- Ob vstopu v prostor se pacientu predstavimo in mu razložimo kako se naj pripravi: sleče oblačila do pasu, po želji se preobleče v udobnejši spodnji del oblačila, prav tako v udobnejšo obutev, ki jo prinese s seboj.
- V času ko se pacient pripravlja medicinska sestra preveri ambulantni karton, napotnico, podpisano soglasje (v prilogi) ter vpiše potrebne podatke v računalniški program.
- Pacient se nato namesti na kolo, kjer mu namestimo elektrode za EKG
(elektrokardiogram). Tako nameščene so v celotnem postopku obremenitve.
· Med nameščanjem elektrod in manšete za merjenje krvnega pritiska se s pacientom
pogovarjamo, tako, da vzpostavimo sproščen odnos.
· Nato se dokončno pripravi protokol obremenitve. Nato poteka obremenitev po tem
naprej določenem protokolu, ves čas diplomirana medicinska sestra spremlja tehnično plat izvedbe obremenitve: meritev krvnega tlaka, hitrost poganjanja kolesa, EKG ter opazuje bolnika: barva kože, dihanje, mimika.
- Preiskava poteka običajno v treh ali štirih stopnjah redkeje tudi v več stopnjah.
Kolo je potrebno poganjati enakomerno, zato moramo ta ritem tudi opazovati in pacienta opozarjati, če vrti prehitro ali prepočasi. Vsaka stopnja je težja in upor v pedalih je večji, vendar mora vrteti vedno v enakem ritmu.
- Med vsako stopnjo avtomatski merilec izmeri krvni tlak, mi ga pa vpisujemo v posebno tabelo (v prilogi).
- Vzrok za prenehanje je dosežena predvidena obremenitev (težavnostna stopnja po kriterijih starost, leta, spol, višina), bolečine v prsnem košu (stenokardija), vrtoglavica, povišan krvni tlak nad dovoljenim, določena obremenitev (5 met-ov po infarktu miokarda) ter druga stanja. Pacienta pred preiskavo poučimo, da nas mora med poganjanjem kolesa opozarjati na vsako spremembo počutja: vrtoglavica, bolečine, slabost …
- Ko je preiskava končana, ker doseže bolnik svojo normo ali obremenitve ne zmore več, medicinska sestra poskrbi, da se bolnik umiri, nakar ga opazuje 7 minut oz. do povrnitve EKG-ja v prvotno stanje in se z njim pogovarjamo.
- To je tudi čas, ki ga posvetimo zdravstveno vzgojni dejavnosti:
– nasveti o prehrani,
– nasveti o telesni aktivnosti,
– nasveti o rednem jemanju predpisane mu terapije,
– nasveti o napačnih razvadah in o prenehanju s temi (kajenje …).
- Ko zaključimo, se bolnik uredi in obleče, povemo mu, da mora še nadaljnjih dvajset minut počivati v čakalnici in nam sporočiti, če bi se počutil slabo. V tem času lahko še vedno pride do nevarnih motenj ritma, ishemije ali drugih nezaželenih reakcij po preiskavi. Ko mine še teh dvajset minut, je preiskava zaključena in bolnik lahko odide. (Gradišnik, 2008)
Kritično mnenje
Na Kliniki Golnik sem se z obremenitvenim testom (cikloergometrijo) srečala prvič.
Po pravici si nisem predstavljala na kaj vse je potrebno biti med takšno preiskavo pozoren in do kakšnih zapletov lahko pride, če nimaš »vsega pod kontrolo«.
Za preiskovanje enega pacienta je potrebno kar nekaj priprav in pa že sama preiskava ni kratka, zato mora medicinska sestra zadevo obvladati, če pa se mora med vsem tem ubadati še z nami (študenti), pa je vse skupaj več kot pohvalno.
Literatura:
◦ Gradišnik I. Vloga medicinske sestre v kardiološkem kabinetu; 2008. Dostopno na: http://sciget.com/Predogled/3628/d9318f614bb832ae7ce67eebaa2a3600d47e7221 (13.3. 2013)
◦ Zbornica zdr. in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdr. tehnikov Slovenije. Neinvazovne preiskave pri bolnikih z boleznimi srca in ožilja – zbornik predavanj; 2006.
CIKLOERGOMETRIJA
Je neinvazivna preiskovalna metoda izbora za odkrivanje ishemije srčne mišice. Med stopnjevanjem obremenitve na posebnem kolesu nenehno opazujemo EKG, krvni tlak, srčno frekvenco in blažimo morebitne preiskovančeve objektivne in subjektivne težave. Test se uporablja pri sumu na koronarno bolezen, za oceno stanja in funkcionalno sposobnost po srčnem infarktu ali nekaterih operacijah, za oceno ustreznosti predpisanih zdravil in oceno splošne telesne zmogljivosti.
S CEM ocenimo zmogljivost srca in ožilja ter lahko ugotovimo slabo prekrvavitev srčne mišice (angina pektoris). Obremenitveno testiranje srca poteka na sobnem kolesu. Med preiskavo spremljamo EKG, krvni tlak in počutje. Test poteka v več stopnjah in traja približno 30 minut. Po končani obremenitvi je potreben počitek v trajanju 30 minut. Med in po testiranju so možne komplikacije (motnje ritma, bolečina, infarkt, hiter porast krvnega tlaka…), vendar so zapleti redki (Lubi, 2011).
Vloga MS pri cikloergometriji:
Preiskovanec je običajno naročen na obremenitveno testiranje na kolesu ali cikloergometrijo ob določeni uri. Ob naročanju ga medicinska sestra seznani s preiskavo, na katero ga je napotil zdravnik. Izroči mu pisna navodila, kako preiskava poteka in kako naj se nanjo pripravi. Skuša mu odgovoriti na morebitna vprašanja in pomisleke, ki jih ima. Lahko pa ga napoti tudi k zdravniku, ki mu bo pojasnil namen in pomen preiskave. Preiskovanec s pomočjo medicinske sestre izpolni anamnestični list, s katerim dobimo podatke o:
– dejavnikih tveganja in življenjskem slogu (zvišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, kajenje, uživanje alkohola, telesna dejavnost, psihične obremenitve, druge bolezni kot so sladkorna bolezen, srčna ali možganska kap itd.);
– trenutnih težavah povezanih s srcem (prebolel infarkt srca, morebitne operacije na srcu, bolečine v prsih ipd.);
– morebitnih predhodnih obremenitvenih testiranjih;
– zdravilih, ki jih trenutno prejema;
– morebitnih večjih operativnih posegih v zadnjih treh mesecih;
– morebitnih prehladnih in vnetnih obolenjih, jemnju antibiotikov (v krajšem obdobju pred predvidenim obremenitvenim testiranjem) in
– pridruženih obolenjih (astma v poslabšanju, kronična obstruktivna pljučna bolezen, anemija idr.).
[wp_ad_camp_1]
Preiskovancu na prsni koš namestimo elektrode za snemanje 12-kanalnega EKG-ja, na nadlaket pa merilec krvnega tlaka, da lahko med obremenitvijo spremljamo krvni tlak. Pred začetkom obremenitve preiskovancu posnamemo EKG in izmerimo krvni tlak v mirovanju (po naročilu zdravnika pa tudi ob hitrem dihanju in globokem vdihu). V primeru, da ni zadržkov, preiskovanca postopoma obremenjujemo tako dolgo, dokler obremenitev zmore. Če med obremenitvijo nastopijo spremembe, ki pomenijo, da obremenitev ni več varna, jo predčasno prekinemo. V naši bolnišnici preiskovancu med obremenitvijo izmerimo tudi porabo kisika.
Zato mu namestimo obrazno masko, prek katere diha. Tako s pomočjo aparata za kontinuirano analizo plinov v izdihanem zraku lahko izmerimo porabo kisika. Med obremenitvijo spremljamo EKG, analiziramo izdihani zrak prek obrazne maske in merimo krvni tlak. Po končani obremenitvi preiskovanca še nekaj minut opazujemo na kolesu, nato pa v čakalnici počaka vsaj še pol ure. V primeru, da v tem času nima težav in med obremenitvijo niso nastopile spremembe, ki zahtevajo takojšnje nadaljnje ukrepanje, lahko zapusti naš oddelek (Klinika Golnik).
Kritično mnenje:
Delo v kardiovaskularni ambulanti je bilo zelo zanimivo. Všeč mi je bil ogled cikloergometrije in zanimive razlage o tem postopku. Cikloergometrija mi je bila zelo zanimiva, saj sem jo videla prvič. Menim, da v kardiovaskularni ambulanti zelo lepo sprejmejo paciente in imajo zelo dobro organizacijo dela. V ambulanti vsakemu pacientu zelo dobro razložijo potek preiskav in dela, ter natančno in jasno obrazložijo postopke.
Literatura:
Klinika Golnik, dostopno na: http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/41/ (18.4.2013)
Lubi T. (2011). Obremenitveno testiranje ali cikloergometrija. Maribor. Zdravstveni Dom dr. Arnolda Drolca Maribor.