Oznaka: idš

Psihična podpora pacientu po operaciji s strani zdravstvene nege

Pooperativno obdobje se začne takoj po operaciji v sobi za zbujanje. kritično obdobje za operiranca je neposredno po anesteziji dokler glavni učinki anestetika ne popustijo in se stanje ne stabilizira. pacienti so običajno v pooperacijskem obdobju zaspani, nemirni, imajo motnje v dojemnju, motnje v motoričnih funkcijah, prisotni sta navzeja in bruhanje. Zdravstvena nega v pooperativnem obdobju vključuje vzdrževanje dihanja, cirkulacije, elektrolitskega in tekočinskega ravnovesja, kontrola stanj zavesti in stanje operacijske rane, drenaž, zagotavljanje varnosti in podpiranje dobrega počutja pacienta, ki vključuje tudi psihično oporo po operaciji in prilagoditev pacienta na spremembe po operaciji (Ivanuša in Železnik, 2000).

REŠEVANJE PROBLEMA IZ VIDIKA ZDRAVSTVENE NEGE

Medicinska sestra izvaja zdravstveno nego po procesni metodi dela, ki je sodoben metodološki pristop v zdravstveni negi in ga odlikuje visoka stopnja organiziranosti. Temelji na metodi ugotavljanja telesnih, duševnih in socialnih potreb posameznika, družbe. Preberi več o Psihična podpora pacientu po operaciji s strani zdravstvene nege

Alergija na pršico – ukrepi

Pršica je poglavitni alergen v hišnem prahu. Pršice so približno 0.3mm velike živalice, sorodnice pajkov, klopov in škorpijonov. Največ jih je v blazinah, vzmetnicah, preprogah, talnih oblogah iz tekstila, oblazinjenem pohištvu, oblekah in igračah iz blaga. V vzmetnici je lahko do 2 milijona pršic. Hranijo se s človeških prhljajem, ker ne morejo uživati tekočine, lahko preživijo le v zraku z vsaj 50% relativno vlažnostjo. Za njihov razvoj je optimalna temperatura 22-26°C. Najbolj se razmnožijo v poletnih mesecih, njihov alergen, ki je v iztrebku, pa ostane v prahu v veliki koncentraciji do konca zime.

Tveganje, da bo nekdo postal alergičen na pršico, je sorazmerna količini alergena v prahu in tudi aktivnosti alergijske bolezni je odvisna od količine alergena, ki jo bolnik vdiha. Čeprav pršice ni moč povsem iztrebiti, je vseeno potrebno in učinkovito izvajati ukrepe, ki zmanjšajo količino alregena v bivalnih prostorih. Količino alergena v hišnem prahu lahko ocenimo s preprostim testom, ki se imenuje Acarex test. Preberi več o Alergija na pršico – ukrepi

Priprava pacienta na mali operativni poseg

Med male operativne posege štejemo punkcije telesnih votlin, na primer trebuha, prsne votline, tudi punkcijo sklepov in kostnega mozga, enostavna izdrtja zob, večino operacij na očeh in skoraj vse operativne posege na koži ali sluznicah, le operacij opeklin ne. To so operacije, ki po posegu ne zahtevajo dolgotrajno opazovanje in okrevanje pacienta v bolnišnici, imenujemo ambulantni operativni posegi. Ambulantno se opravljajo številni mali operativni posegi (utesnitveni sindrom karpalnega kanala, benigni tumorji kože in podkožja).

Predoperativno obdobje se začne, ko se bolnik odloči in privoli v operativni poseg in se konča, ko bolnika premestimo na operacijsko mizo. Medicinska sestra ugotavlja specifične individualne potrebe in bolnika obravnava celostno. Naloga medicinske sestre je, da ugotovi bolnikove potrebe in sposobnosti sodelovanja. Na podlagi pridobljenih anamnestičnih podatkov in ugotovljenih bolnikovih potreb izvedemo individualni negovalni načrt predoperativne priprave (Leskovar, b.l). Preberi več o Priprava pacienta na mali operativni poseg

Priprava bolnika na bronhoskopijo

Bronhoskopija je ena od endoskopskih metod, ki omogoča pregled notranjosti organov ter odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave.

Preiskavo se opravlja v lokalni anasteziji, čeprav se v zadnjem času vse bolj nagibajo k uporabi kratke sedacije bolnika, še posebno takrat, kadar je preiskava zahtevnejša in traja dlje časa. Običajno poseg traja 10- 20 minut in ker se opravlja v lokalni anasteziji je potrebno dobro sodelovanje bolnika med preiskavo in dobra usposobljenost tima (Triler, 2002).

V terapevtske namene uporabljamo bronhoskop predvsem za odstranjevanje tujkov, tumorskih granulacij, za vstavljanje stentov, ustavljanje krvavitev in drugih interventnih posegov. Diagnostična in terapevtska bronhoskopija sta invazivni preiskavi, ki se lahko izvajata v ustanovah, kjer imajo za tako dejavnost ustrezno izobražen kader, ustrezne prostore in ustrezno opremo ter zadostno število diagnostičnih in terapevtskih preiskav letno, da lahko bronhoskopski tim ohranja usposobljenost (Rozman, Kisner, Klasinc , Verčko Pernat, 2006).

Po izkušnjam vemo, da bolnikov stres pred zahtevnimi posegi najbolj zmanjšamo z ustrezno komunikacijo, z empatičnim pristopom in z zadostno količino potrebnih informacij, ki se odražajo kot odziv na bolnikove potrebe in želje. Preberi več o Priprava bolnika na bronhoskopijo

Zdravstvena nega pacienta pri kolonoskopiji

Debelo črevo je zadnji del prebavne cevi, ki se konča z danko, nadaljevanje tankega črevesa  dolgo približno 1,5 metra. Tu poteka vsrkavanje elektrolitov in tekočine. Debelo črevo je tudi začasni zbiralnik blata in organ za izločanje prebavljenih snovi iz organizma. Pri tem je pomembna pomoč bakterij, ki kot koristna črevesna flora naseljujejo debelo črevo. Hrana, ki jo pojemo, se kot redka kaša razmeroma hitro pomika skozi tanko črevo, dlje pa ostaja v debelem črevesu, kjer se pregnete in zgosti, ostanki pa se pripravijo za izločanje.

Kolonoskopija je endoskopska preiskava celotnega debelega črevesa s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil (gastroenteroloških ambulantah) in diagnostičnih centrih.

Po navadi preiskava ni boleča, čeprav je lahko nekoliko neugodna. Sledi krvi v blatu lahko sporočajo, da je prišlo do bolezenskih sprememb, ki jih bo zdravnik lahko ugotovil s kolonoskopijo. Prav mogoče je, da ta podrobna preiskava ne bo pokazala nobenih bolezenskih sprememb na vašem črevesu (Svit, 2009). Preberi več o Zdravstvena nega pacienta pri kolonoskopiji

Zdravstvena nega uporabnic s traheostomo

Stoma je umetno napravljena odprtina na koži, ki je poimenovana po organu iz katerega izhaja. Traheostomo poimenujemo tudi dihalna stoma in izhaja in traheje – sapnika. Indikacije za traheostomo so ovire (zapore) v zgornjih dihalnih poteh, daljša umetna ventilacija, boljša toaleta dihalnih poti, tumorji, infekcije ali aspiracija sekreta iz dihalnih poti.

Najpogostejši zapleti pri bolnikih s traheostomo so pospešeno, plitvo, neenakomerno, oteženo, piskajoče dihanje, preveč izmečka in aspiracija sline, krvi ali želodčne vsebine, zamašitev kanile s strdkom ali izsušenim izločkom, težave pri komuniciranju.

Preberi več o Zdravstvena nega uporabnic s traheostomo

Prostovoljstvo pri krvodajalstvu

Krvodajalstvo je človekoljubna dejavnost, ki se izvaja v skladu z načeli prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti ter zajema vse aktivnosti motiviranja, obveščanja, organiziranja, izobraževanja, pridobivanja in klicanja krvodajalcev za namene nacionalne oskrbe s krvjo (Zavod RS za transfuzijsko medicino, bl.).

V Sloveniji  je darovanje krvi prostovoljno, anonimno in brezplačno že od leta 1953. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Krvodajalstvo je torej humano dejanje, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti (UKC Maribor, bl.).

Pomembno je poudariti pomen krvodajalstva v družbi in oddati  zahvalo vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva za njihovo solidarnost in nesebičnost pri zagotavljanju zadostne količine varne krvi (UKC Maribor, bl.).

Krvodajalec je zdrava oseba s primerno zdravstveno preteklostjo, ki se presoja po strokovno medicinskih kriterijih in prostovoljno daruje kri ali krvno plazmo za namene zdravljenja (Zavod RS za transfuzijsko medicino, bl.). Preberi več o Prostovoljstvo pri krvodajalstvu