Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege | zdravstvena nega otroka in mladostnika




9 marca, 2015



Posebnosti pri zdravstveni negi otroka

Otrok je od samega začetka bitje s čisto svojimi lastnostmi. Je edinstvena oseba, ki bo rasla ob samo njej značilnem nasmehu in smejanju, ob samo njej značilnih navadah in razvadah. Razvoj njegove osebnosti ter fizičnih in mentalnih značilnosti narekujejo podedovani genetski faktorji v kombinaciji z vplivi okolja in kulture. Vsi ti faktorji ustvarjajo osebe, drugačno od rojenih v preteklosti ali prihodnosti in določajo potencial in možnosti, ki se lahko realizirajo v obdobju rasti in razvoja. Poseben izziv za starše in tiste, ki delajo z otroki je, da ugotovijo otrokove sposobnosti in jih s spodbudami razvijajo, hkrati pa tudi razumejo njegove omejitve; bodisi da so fizične, mentalne ali čustvene narave.

Za otroka sta značilna procesa rasti in razvoja, ki vsaj pri zdravem otroku potekata vzporedno. Med seboj sta močno povezana in ju zato ne moremo strogo ločevati. Prav rast narekujeta enkratnost zdravstvene nege otroka v njegovem odzivanju na skrb in pomoč v času zdravja in bolezni. Zaradi nedozorelosti se telesni, spoznavni (kognitivni) in čustveni odgovori otroka na bolezen razlikujejo glede na njegovo starost in razvojno stopnjo. Zaradi te nedozorelosti potrebuje razvijajoči se otrok pomoč odraslih – lahko tudi rečemo, da potrebuje zagovornika oz. zaščitnika za ohranjanje in vzpostavljanje zdravja. Prevladujoč vpliv družine na vse vidike otrokovega zdravja in razvoja narekuje potrebo po vključitvi družine v vse faze zdravstvene nege otroka. Preberi več…


9 marca, 2015



Zdravtvena nega otroka s kronično bolečino

Do spoznanja, da ima otrok kronično bolezen lahko pridemo nenadoma ali pa nas to skrbi že daljše obdobje ter postopoma spoznavamo, da bo pri otroku potrebno dolgotrajno zdravljenje.
Čeprav je velik napredek v znanosti in tehnologiji omogočil normalizacijo življenja otrok s kronično boleznijo, je potrebno ogromno truda in prilagajanja tako pri otroku kot pri njegovi družini. Je pa dejstvo, da se nekateri otroci in njihove družine lažje prilagajajo kot druge. Spoznati edinstvenost vsakega otroka ter njegove situacije pomeni velik izziv za zdravstvene delavce. Optimalno adaptacijo posameznega otroka lahko dosežemo samo z opazovanjem in ugotovitvijo močnih in šibkih točk otroka in njegove družine.
Populacija otrok in odraslih z kroničnimi boleznimi stalno narašča. Znanstvena odkritja in tehnološki napredek so izboljšala način zdravljenja, ter tako podaljšala življenjsko dobo otrok z resnimi in življenjsko nevarnimi stanji. Kronične bolezni so eden glavnih problemov zdravja v industrializiranih deželah.

Definicija
Obstaja veliko definicij kronične bolezni. Eno izmed definicij, ki se uporablja tudi danes je, da je kronična bolezen vsako poslabšanje in odklon od normalnega stanja in ima eno ali več naslednjih značilnosti: traja dlje časa, zapušča stalno ali začasno nezmožnost, povzroči neverzibilne patološke spremembe, zahteva rehabilitacijo, lahko je potreben stalen nadzor, opazovanje in nega.
Druga definicija: Kronična bolezen je motnja z dolgotrajnim potekom, ki je lahko progresivna in usodna ali pa povezana z relativno normalno življenjsko dobo in normalnim življenjem kljub določenim omejitvam.
Vsaka telesna ali duševna motnja pa ima bistvene ali dolgoročne neugodne posledice na posameznikovo zmožnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Preberi več…


9 marca, 2015



Nedonošenček

Med 24 – 28 tednov gestacije
Teža: 600 – 1400g, dolžina: 25 – 33 cm

– Velika glava v primerjavi s telesom
– Porasel z dlačicami – lanugom (17 in 20 tednom)
– Koža je svetleča, tanka, občutljiva, hitro pride do odrgnin, poškodb
– Koža je prozorna, skozi kožo prosevajo krvne žile,ker ni podkožnega maščevja
– Barva kože govori o otrokovih potrebah po kisiku
– Oči zaprte, začnejo se odpirati okrog 26 tedna, vidi črno belo
– Trepalnic še ni
– Uhlji mehki in upogljivi,se zavihajo
– Nohti na prstih nog in rok so komaj vidni
– Podplati so brez brazd in črt
– Spolovila: deklice velikih sramnih ustnic še ni, ščegetavček je velik in štrleč, mali sramni ustnici široko razprti,
– Dečki: testisov še ni v skrotumu, prsnih bradavic še ni
– Roke krči in izteguje, pest nese tudi v usta
– Občasno obrne tudi glavo, vendar jo ne dvigne
– Že sliši in zaznava okus
– Občuti bolečino
– Občutke izraža z mimiko obraza in s celim telesom (kolca, zeha, cmoka z jezikom…)
– Mišični tonus je majhen, zato ne more zadržati pokrčene lege
– Dihati ni sposoben sam
– Ne zmore vzdrževat stalne telesne temperature Preberi več…


9 marca, 2015



Zdravstvena nega otroka z bolečino

O otroški bolečini malo govorimo, malo pišemo in malo razmišljamo. Bolečino je zanemarjala tudi stroka zdravstvene nege.

Bolečina je neprijetna senzorna in čustvena izkušnja ob dejanski ali grozeči poškodbi tkiva ali doživetje, ki ga opišemo z izrazi, ki označujejo takšno poškodbo.
(International Association)

Bolečina ni vidna in jo definiramo kot individualno izkušnjo ali individualno doživljanje.Bolečina ni možno objektivno opisati (Beatrice Soffer, 1981).

Bolečina je, ko človek reče, da ga boli. Je tam, kjer jo človek opisuje in takšna kot jo opisuje ter prisotna takrat, ko jo človek opisuje (Me Caffery,1972).

Bolečina je pri dojenčkih in otrocih celostno, večdimenzionalno zaznavanje, ki je raznolika glede na kakovost, trajanje, lokacijo in intenzivnost. Bolečina je pri otroku lahko posledica situacijskih, čustvenih, družinskih, kulturnih in razvojnih dejavnikov.

Zdravstveni delavci, predvsem medicinske sestre bi morali priznati:

– da bolni otroci verjetno izkusijo bolečino;
– prevzeti odgovornost za lajšanje bolečine;
– pogovoriti se z otrokom, družino, zdravnikom o možnosti lajšanja bolečine;
– sproti vrednotiti učinkovitost zdravstvene nege pri lajšanju bolečine.

Nekateri pogledi na doživljanje bolečine pri otroku:

– otrokova manjša sposobnost sporočati okolju o svoji bolečini, jo opisati;
– otrokova brezpravnost oz. neupoštevanje otrokovih potreb pri postopku zdravljenja in zdravstvene nege;
– psihološki obrambni mehanizem zdravstvenega osebja in drugih odraslih oseb; Preberi več…


9 marca, 2015



Zdravstvena nega otroka z astmo

Astma je posledica vnetja dihalnih poti, je neke vrste bronhitis oz. bronhiolitis. Zaradi specifičnega astmatičnega vnetja so dihalne poti astmatikov veliko občutljivejše za številne dražljaje, ki zdravim otrokom ne povzročajo nikakršne škode. Dihalne poti so tudi občutljivejše od dihalnih poti bolnikov, ki imajo vnetje drugega vzroka. Vsi ljudje imamo občutljivejše dihalne poti, kadar smo prehlajeni. Kašljamo ob naporu, pri prehodu iz mrzlega na topel zrak, draži nas onesnažen zrak, vendar nam takrat ne piska v prsi in ne dihamo težko. Pri otroku z astmo pa se težave pojavijo, ker se dihalne poti zožijo. Čim hujša je astma, tem slabše je vodena, tem manjši dražljaj je potreben za hudo zožitev dihalnih poti. Zoženje dihalnih poti povzroči:
– mišice v steni dihalnih poti se skrčijo in zožijo dihalno cev,
– svetlina dihalne cevke se zoži tudi zaradi vnetja, ki zadebeli steno cevi,
– zaradi vnetja se v svetlini dihalnih poti nabira sluz, ki je pri astmi gosta in jo je težko izkašljati.

Ker se ne ve, zakaj astma nastane, zato njenega nastanka še ne znamo preprečiti.
Kdaj pomislimo na astmo?
– kadar otroku piska v prsih, ki ga slišimo pri otrokovem izdihu, ki je videti poudarjen.
– kadar se piskanje v prsih ponavlja, piskanje je prisotno po naporu,
– kadar otrok večkrat težko diha,
– kadar ima otrok večkrat občutek stiskanja v prsih,
– kadar je prisoten kašelj, ki je izrazitejši ponoči in ob naporu.
– kadar se težave pojavijo ali poslabšajo:

1. ponoči in bolnika prebudijo,
2. po naporu,
3. ob virusnih okužbah,
4. ob stiku z pršicami, pelodi in dražečimi snovmi v zraku,
5. pri psihičnem stresu,
6. spremembi temperature. Preberi več…


7 marca, 2015



Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego otroka iz seminarskih nalog

1. Naštej tri dejavnike, ki povečajo bronhialno odzivnost?

– onesnažen zran, alergeni, psihični stresi, telesna obremenitev,…

2. Pri dokončanem katerem mesecu začnemo z dohranjevanjem?

Po dokončanem 6. mesecu.

3. a. KATERE MOTNJE HRANJENJA PRI OTROCIH POZNAŠ?
– ANOREKSIJA: Beseda anoreksija pomeni “izguba apetita”, kar pa nas ne sme zmesti. Bolnice imajo namreč normalen tek, vendar ekstremno kontrolirajo svoje uživanje hrane.
– BULIMIJA: Oseba, ki trpi za takšno motnjo ima povečan apetit z epizodami prenajedanja in bruhanja.
– KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE: Označujejo jo faze prenajedanja, neprestanega konzumiranja hrane in posledično povečana telesna teža…
b. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MOTNJAH HRANJENJA!
Zdravstvena nega bolnikov z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Medicinska sestra, ki se odloči za delo z osebami z motnjami hranjenja, mora sprva razviti veliko mero pristne empatije , k bolniku mora pristopiti z veliko mero razumevanja za stisko, prijaznosti, topline, pozornosti, spoštljivosti, sprejemanja drugačnosti in hkrati odločnosti.V pogovoru ga mora motivirati, spodbujati, razbremenjevati, mu pomagati in ga spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih. To čustveno zahtevno delo zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje, pogovarjanje, prisotnost. Le tako si lahko pridobi bolnikovo zaupanje za sodelovanje med zdravljenjem. Pri celostni obravnavi mladostnika z motnjami hranjenja je nujno sodelovati z bolnikovimi svojci; vključujemo jih v zdravstveno vzgojo.

4. Kakšni so cilji zdravstvene nege – ms pri vzdrževanju telesne temperature otroka z respiratorno okužbo?
– preprečevanje naraščanja telesne tem.preko 38,5°C in s tem preprečeni vročinski krči
– suha in čista koža
– ustrezno hidriran otrok Preberi več…


7 marca, 2015



Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego otroka

1. KAJ JE POSEBNOST ZN OTROKA?
Vloga medicinske sestre ob nastopu bolezni je pomembna, ker opravlja negovalno, zdravstveno vzgojno, diagnostično in terapevtsko vlogo. Medicinska sestra priskrbi in daje otroku in staršem ustrezne informacije, ugotavlja primanjkljaj znanja pri otroku in starših in ocenjuje njihove resurse za reševanje negovalnega problema. Na osnovi zbranih informacij staršem in otroku svetuje jim posreduje nova in jih uči novih spretnosti. ZN otroka vključuje neprestani stik otroka z družino, pripravo otroka in družine na vsako neznano obravnavo in intervencijo, lajšanje bolečine, otroku moramo dati možnost, da preko različnih aktivnosti izrazi strah in agresijo. Otroku in družini moramo zagotoviti zasebnost, dati možnost izbire, ter upoštevati kulturne razlike.

2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVSTVENI NEGI OTROKA?
– vloga tujke
– vloga vodje in izvajalke ZN in ZV
– vloga, ki daje otroku in staršem informacije
– vloga zagovornika
– vloga svetovalke
– vloga zagovornika
– vloga nadomestne osebe
– vloga raziskovalke

3. ZNČILNOSTI ZA POSAMEZNO ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OTROKA?
PRENATALNO OBDOBJE! (Embrionalno, zgodnje fetalno, pozno fetalno)
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj ploda so podedovane sposobnosti za rast in pomoč pri rasti, ki ga dobiva otrok po matere. Rizični faktorji so, pomanjkanje hrane, infekcije med nosečnostjo .TORCH, alkohol, droge, Rtg žarki, citostatiki, zdravila, fizične in psihične travme
OBDOBJE NOVOROJENČKA (od rojstva do konca 4. tedna starosti) Preberi več…