Hipoglikemija je hud akutni zaplet sladkorne bolezni. Vzrok je pomanjkanje inzulina. Praviloma se pojavlja pri tipu 1 (od inzulina odvisna bolezen), izjemoma tudi pri sladkornih bolnikih tipa 2 (od inzulina neodvisna bolezen) (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. ,2006).
Hipoglikemija je najpogostejša od zapletov sladkorne bolezni. Neprijetne izkušnje s hipoglikemijo imajo predvsem bolniki zdravljeni z insulinom, manj tisti, ki se zdravijo z oralnimi antidiabetiki. Znaki hipoglikemije mnogokrat negativno vplivajo na bolnike, ki se uvajajo na insulin. Bolniki so zaradi predhodnih informacij, ki jih dobijo o pojavnosti in znakih hipoglikemije, ki jih dobijo od znancev pretirano prestrašeni in zato nemotivirani za uvajanje v insulinsko terapijo. Izobraževanje in vzgoja bolnika o vzrokih, nastanku, znakih in ukrepih ob hipoglikemiji s strani strokovno usposobljenih zdravstvenih delavcev je tako nujna , mnogokrat pogoj, ko skupaj z bolnikom premagamo strahove zaradi nastalih mogočih izkušenj v prihodnosti zdravljenja (Bohenec M., Klavs J., Tomažin Špurar M., Krašovec A., Žargaj B., 2007).
Hipoglikemija pomeni nizko raven glukoze v krvi. Kaže se lahko v različnih fizioloških in psiholoških znakih. Hipoglikemija največkrat ni zaplet sladkorne bolezni, temveč posledica zdravljenja sladkorne bolezni z insulinom oz. oralnimi antidiabetiki, kar pa je redkeje. Glede na pojavnost hipoglikemije pa je pomembno, da si v veliki večini ob tovrstnem zapletu človek lahko pomaga sam oz. mu pomagajo njegovi bližnji (Bohenec M., Klavs J., Tomažin Špurar M., Krašovec A., Žargaj B., 2007).
Statistična merila normalne koncentracije glukoze v krvi segajo med vrednostma 3,5 in 6,0 mmol/l, torej so vrednosti pod 3,5 mmol/l že v območju hipoglikemije. Vendar so opozorilni znaki na znižano raven glukoze v krvi glede na posameznika in koncentracijo glukoze v krvi različni. So bolniki, ki nam povedo, da se počutijo slabo, kadar se počutijo slabo, kadar so v mejah normoglikemije. Mnogo bolje se počutijo pri koncentraciji glukoze v krvi nad 8 mmol/l. z ustreznim zdravljenjem in izobraževanjem bolnik v nekoliko daljšem časovnem doseže normoglikemične vrednosti glukoze v krvi. Znaki hipoglikemije se pri takem človeku pojavijo že v območju okoli 6 mmol/l. čeprav ta vrednost po definiciji ne spada pod hipoglikemične, verjamemo občutkom bolnika in ga postopoma navajamo na manjše koncentracije glukoze v krvi. Načeloma velja, da znake hipoglikemije hitreje zaznajo bolniki s sladkorno boleznijo, ki so imeli dolgoletne izkušnje z velikimi koncentracijami glukoze v krvi. Značilni simptomi hipoglikemije se pri njih pojavijo že v območju 7 mmol/l (Bohenec M., Klavs J., Tomažin Špurar M., Krašovec A., Žargaj B., 2007).
Preberi več o Hipoglikemija – o hipoglikemiji