Kategorija: Individualno delo študenta

Zagotavljanje varnosti pri pacientih z manijo

Človek je čustveno bitje. Vsakdo občuti veselje, žalost, strah, gnus, osuplost ali jezo. Ta čustva nam pomagajo spoznati naše mesto v svetu in med soljudmi. To so nevrološki procesi, ki nas ohranjajo žive. Čustva tečejo skozi naše telo kot valovi in naše razpoloženje jim sledi. Določajo naše duševno stanje. (De Hert M idr., 2010)

Vsakdo ima boljša in slabša obdobja. Včasih se počutimo žalostni ali osamljeni, drugič pa srečni in živahni. Te spremembe razpoloženja so del življenja. Ni nenaravno in je celo zdravo, če se počutimo žalostno, ko se ločujemo, smo odpuščeni ali ko kdo umre, prav tako pa se lahko počutite izjemno srečni v trenutkih blaženosti, kot v ljubezni ali ob poslušanju glasbe. Nekatera čustvena izkustva je moč doživeti zelo intenzivno. Vendar pa se človekom um včasih spusti predaleč. Čustva lahko začnejo »iztirjati«. (De Hert M idr., 2010) Preberi več o Zagotavljanje varnosti pri pacientih z manijo

Aspiracija dihalnih poti

  1. Aspiracija dihalnih poti – z refleksom kašlja odstranimo izločke in tujke iz dihalnih poti. Lahko pa je izkašljevanje iz katerega koli vzroka ovirano ali celo onemogočeno. Takim bolnikom pomagamo z aspiracijo. To je invazivni poseg, pri katerem s pomočjo katetra in podtlaka posesamo sekret iz dihalnih poti. Poznamo več vrst aspiracij:
  • skozi nos
  • skozi usta
  • skozi tubus

Aspiracija se lahko izvaja v terapevtske ali diagnostične namene. Je neprijetna za bolnika, zato je potrebna dobra psihična in fizična priprava na poseg. Za varno in učinkovito aspiracijo je zelo pomembno, da izberemo pravilno velikost aspiracijskega katetra. Obstaja tudi formula, s katero si pomagamo izračunati pravilno velikost katetra: (številka tubusa – 2) x 2 = največja velikost aspiracijskega katetra (Vahčič M, Simončič S, 2012). Aspiriramo lahko z odprtim sistemom ali pa zaprtim sistemom, kater ima več pozitivnih lastnosti (bolnika varuje pred določenimi zapleti-ker ga ni potrebno odklapljati od mehanskega ventilatorja, vgrajen ima nastavek za dodatno vlaženje in izpiranje aspiracijskega katetra). Če hočemo varno izvesti aspiracijo moramo dobro poznati anatomijo dihalnih poti, razlog za aspiracijo, medicinske in negovalne diagnoze pri bolniku, upoštevanje aseptične tehnike izvajanja, poznavanje pripomočkov in materiala predvsem pa poznavanje možnih zapletov (Vahčič M, Simončič S, 2012). Preberi več o Aspiracija dihalnih poti

Možni zapleti pri aspiraciji dihalnih poti skozi tubus

Kašelj je zaščitni refleks, ki teži k očiščenju dihalnih poti, dražečih snovi, vnetnih produktov. Kašelj je krčevit iztis zraka. Predstavlja obrambnim mehanizem, s katerim odstranimo tujek ali sluz iz dihalnih poti. Nastane zaradi pospešenega izdiha pri nenadnem odprtju glasilk, pri čemer se izčisti spodnja dihalna pot.

Na kašelj silijo:

  • Vdihani plini,
  • Obolenja dihalnih poti (laringitis, traheitis, bronhitis, pneumonia),
  • Tujki v dihalni ali prebavni cevi.

Kašelj je simptom obolenja pljuč in sapnic. Dražljaj za kašelj pogosto nastane v zgornjih dihalnih ali večjih sapnicah, lahko pa se sproži tudi iz drugih organov ali psihično.

Po vzroku ločimo:

  • Spremljajoči kašelj, ki nastane po infekciji dihalnih poti in je občasno povezan z izmečkom (produktivni kašelj),
  • Dražeč kašelj, ki nastane pri vdihavanju dražečih plinov, prahu, kemikalij. Je suh in piskajoč,
  • Kašelj zaradi psihičnih stresov, je pa hrapav in suh. Pogosto je pokašljevanje znak psihičnih motenj, npr. preobremenitev,…

Preberi več o Možni zapleti pri aspiraciji dihalnih poti skozi tubus

Endotrahealna aspiracija

Zdrav človek se do določene mere brani pred škodljivimi snovmi v vdihanem zraku. Zastajoča sluz predstavlja zaporo, oviro v prehodnosti dihalnih poti in nevarnost, da zapre zmanjšane sapnice. Zato moramo poskrbeti za pomoč pri izločanju izmečka.

Kašelj je zaščitni refleks, ki teži k očiščenju dihalnih poti, dražečih snovi, vnetnih produktov. Kašelj je krčevit iztis zraka. Predstavlja obrambnim mehanizem, s katerim odstranimo tujek ali sluz iz dihalnih poti. Nastane zaradi pospešenega izdiha pri nenadnem odprtju glasilk, pri čemer se izčisti spodnja dihalna pot.

Na kašelj silijo:

  • Vdihani plini,
  • Obolenja dihalnih poti (laringitis, traheitis, bronhitis, pneumonia),
  • Tujki v dihalni ali prebavni cevi.

Preberi več o Endotrahealna aspiracija

Aplikacija zdravil per os

Aplikacija (uporaba) zdravila je vnašanje zdravila v ali na organizem. Način uporabe zdravila, je naveden v navodilih za uporabo zdravila in nam pove, kakšen postopek in kakšno pot pri tem uporabimo. Način aplikacije je pomembno vodilo tudi pri izdelavi zdravila. Različne farmacevtske oblike so primerne za različne načine uporabe. Učinkovine, ki npr. ne prehajajo iz prebavil v telo, ne smemo vgraditi v zdravilo, ki se daje skozi usta.

Zdravilo – medikament je sredstvo, ki preprečuje in zdravi bolezen. Zdravnik ga predpisuje na recept ali na temperaturni list. Predpisano zdravilo daje bolniku medicinska sestra ali tehnik zdravstvene nege in sicer natančno po zdravnikovem pisnem naročilu. Intervencija zahteva od zdravstvenega delavca odgovornost in natančnost ter dosledno upoštevanje pravila »petih P.« Ta pravila so (Rozman et al., 2004): Preberi več o Aplikacija zdravil per os

Aplikacija kisikove terapije

Aplikacija kisika je potrebna pri pacientih, ki trpijo za pomanjkanjem kiskika v krvi. To pomeni, da imajo znižano saturacijo, kar predstavlja znižano vrednost nasičenosti hemoglobina v krvi s kisikom. Preskrbljenost tkiv s kisikom je odvisna od količine alveolarnega volumna, stanja alveolokapilarne membrane, delovanja srca in vsebnosti hemoglobina v krvi. Pacienti s slabo prekrvavljenimi tkivi trpijo za hipoksemijo. Tu je pomembno, da poleg ostalih zdravil, pacientu vedno dodajamo tudi kisik. Tega pa seveda ne smemo aplicirati brez zdravnikovega naročila, saj kisik obravnavamo kot zdravilo in tudi tukaj se ravnamo po pravilu 10 P.

Poznamo tri načine dovajanja kisika, in sicer sistem z malim pretokom (nosni katetri, enostavne kisikove maske), sistem z velikim pretokom (Venturijeva maska) ter maska z visoko inspiratorno vsebnostjo kisika (ohio maska).   Preberi več o Aplikacija kisikove terapije

Aplikacija antikoagulanta

  1. Identifikacija/opredelitev problema s področja ZN:

Za individualno delo študenta sem dobila nalogo z naslovom aplikacija antikoagulanta. To je zdravilo, ki se preventivno aplicira pacientu. In sicer z namenom proti strjevanju krvi, z injekcijsko brizgalko v podkožje oz. subkutano. Zdravilo predpiše zdravnik, mi pa se moramo kot zdravstveni delavci ravnati po pravilu 6P oz. 10P, kot pri ostalih zdravilih. Bolj poznano je pravilo 6P: pravo zdravilo, pravi pacient, pravi čas, na pravi način, prava doza, pravilno dokumentiranje. Manj poznano in seveda tudi novejše pa je pravil 10P, ki prejšnjemu pravilu dodaja še: pravilo informiranja, opazovanja, odklonitve in evalvacije. Zdravilo lahko na subkutani način vbrizgamo v več področij, in sicer v srednjo zunanjo tretjino stegna, sredino zunanje strani nadlakti ali v trebuh (mesta, ki so 10 cm premera okoli popka se izogibamo vbodom; apliciramo v smeri urinega kazalca). Preberi več o Aplikacija antikoagulanta