Etika – bistvo

 Kaj za vas pomeni pojem morala? Razložite razliko med etiko in moralo. Kaj za vas pomeni pojem etika?

Morala iz latinske besede mos, pomeni značaj, ravnanje, življenje

Je pojem, ki se uporablja za opis obstoječih družbenih pravil in standardov, brez katerih si ne  moremo zamišljati neke stabilne družbe. -Vezana je na prostor in čas. Je niz pravil obnašanja, ki posamezniku pomagajo razlikovati med dobrim in slabim, medtem ko je etika teoretično vrednotenje moralnih pravil.

Etika je iz grške besede ethos, ki pomeni bivališče, dežela, navada, šege, običaji.

Preberi več o Etika – bistvo

Gerontološka zdravstvena nega

1.) Obkroži pravilne trditve med stereotipnimi izjavami!

 

e-ni prav
a) večina starejših je slabotna in boleha
b) starejši so večinoma zmedeni, senilni, sklerotični
c) večina starejših so revni, so finančno breme družbe, so neproduktivni
d) večina starejših je spolno nedejavnih
e) na staranje ne gledamo kot zdravstveni problem
2.) Staranje prebivalstva je novejši demografski pojav 20. stoletja!
a) pravilno
b) ni pravilno

Preberi več o Gerontološka zdravstvena nega

Farmakologija odgovori na vprašanja – Izola

1.) FARMAKOLOGIJA, KAJ JE?Je veda o učinkovanju zdravilnih snovi na živ organizem. Beseda farmakologija izvira iz grške besede farmakon=zdravilo, logia=nauk. Nauk o zdravilih je za farmakologijo preozka določitev zato se znotraj farmakologije te vede ( farmakognozija, farmacevtska kemija, farmacevtska tehnologija, biofarmacija, farmako-v ožjem smislu, farmakoterapija, nauk o receptiranju, toksikologija)

 

2.) KAJ POUČUJE FARMAKOGNOZIJA,FARMACEVTSKA KEMIJA,TEHNOLOGIJA IN BIOFARMACIJA?Farmakognozija:obravnava droge (rastlinskega izvora), zdravilne rastline z botaničnega,kemičnega stališča. Vključuje poleg drog vse ostale naravne učinkovine (antibiotike, hormone,rastlinske učinkovine). Določevanje identitete (mikroskopsko, makroskopsko, fizikalno-kemijsko),kakovosti drog (vsebnost učinkovin, primesi, čistost, vlago, kontaminacij). Farmacevtska kemija= proučuje učinkovine, pomožne snovi s kemičnega vidika, ugotavlja strukturne spremembe vplivajo na biološki učinek. Pomembna pri analizi ,sintezi zdravil, pri odkrivanju novih učinkovin. Je

interdisciplinarna veda: -podlaga je organska kemija, nekatera področja anorganske kemije vključuje znanja iz biokemije,molek. biologije, statistike, fizikalne kemije. Farmacevtska tehnolohija=ukvarja se z načinom izdelave, oblikovanjem zdravilnih pripravkov (tabl, kapsule, sirupi). Združuje znanje o učinkovinah, pomožnih snoveh, tehnoloških procesih, opremi. Proučuje načine stabilizacije, inkompatibilnosti, max odmerke. Biofarmacija= ugotavlja delovanje zdravilnega pripravka, njegovo biološko uporabnost (začetek, hitrost, trajanje, moč intenzivnost delovanja)

Preberi več o Farmakologija odgovori na vprašanja – Izola

Vnetja, celjenja in obramba organizma

Človeško telo nenehno ogrožajo številni mikroorganizmi in tuje snovi. Za obrambo pred njimi ima telo na voljo številne načine obrambe. Obrambna reakcija telesa na tuje snovi je lahko specifična ali nespecifična.

 

Nespecifična obrambna reakcija

Nespecifična obrambna reakcija nastane ne glede na obliko tuje snovi (bakterije, virusi, tuje makromolekule). Obdani smo z milijoni virusi in bakterijami vendar jim je na srečo vstop v telo otežen s celo vrsto mehanizmov npr. kisel pH kože, luščenje površinskih plasti pokožnice, migetalke v sluznici dihalne poti, kislo okolje v želodcu onemogočajo vstop tujim snovem ali mikroorganizmom v telo. Če omenjeni dejavniki vstopa ne morejo preprečiti, in pride do poškodbe tkiva, se pojavi vnetna reakcija. Nespecifična obrambna reakcija temelji na fagocitozi.

Preberi več o Vnetja, celjenja in obramba organizma

Uvod v patologijo in celična patologija

Patologija je znanstvena veda o boleznih (patho=bolezen, trpljenje; logos=veda). Proučuje strukturne in funkcionalne spremembe v celicah, tkivih in organih nastale zaradi bolezni ter Povezuje osnovna znanja fizike, kemije, biologije, histlogije, anatomije in mikrobiologije s kliničnimi vedami.

Poglavitno mesto v patologiji ima prepoznavanje vzrokov za bolezni, saj lahko samo tako zagotovimo uspešno zdravljenje in preprečevanje bolezni. Tradicionalno delimo patologijo, na splošno, ki proučuje mehanizme nastanka in razvoja bolezni ter morfološko-funkcionalne spremembe, ki so skupne različnim vzročnim dejavnikom in specialno patologijo, ki se ukvarja z bolezenskimi spremembami v posameznih organih ali organskih sistemih.

  Preberi več o Uvod v patologijo in celična patologija

Bolezni jeter in žolčnika

Jetra so največji parenhimski organ v človekovem telesu. Na spodnji površini jeter se nahaja žolčnik, ki je preko izvodila povezan z dvanajstnikom. Osnovna funkcionalna enota je jetrni režnjič. Jetra imajo dvojni krvni obtok. Portalni venski obtok je ločen od sistemskega. Povezava so samo venski pleteži, po katerih pa teče zelo malo krvi (razen v primeru portalne hipertenzije, ko se te anastomoze rezširijo in so polne krvi).

Preberi več o Bolezni jeter in žolčnika

Novotvorbe – patologija

NOVOTVORBE – NEOPLAZIJE

Novotvorba – neoplazija (neo=nov, plasia=rast) nastane zaradi genetskih sprememb v celici, ki povzročijo transformacijo celice in s tem nekontrolirano celično delitev. Z delitvijo celice
pa se spremenjeni geni posredujejo novim generacijam celic. Rak ima še vedno predznak smrtne bolezni, ki sicer pogosteje prizadene starejše ljudi, vendar pa zanj zbolijo tudi otroci.

Preberi več o Novotvorbe – patologija