Kategorija: Individualno delo študenta

Vpliv glasbe med bronhoskopijo na bolnikovo počutje

Večino bolnikov je strah, ko morajo na preiskavo ali pregled, toliko bolj pa če jim ta pregled/ preiskava ni znana. Ena od njih je bronhoskopija. Strah jih je same preiskave, bolečin, zapletov ter  izvida. Poleg psihične in fizične priprave bolniku poskušamo strah omiliti z različnimi zdravili (pomirjevala, analgetiki). Zadnja leta v KOPA Golnik bolnikom pomagajo tudi z ogledom video posnetka poteka bronhoskopije. Poleg tega pa bolnikom omogočajo poslušanje glasbe med samo bronhoskopijo.  Literatura navaja da glasba tako vpliva na bolnike, da so bolj sproščeni, umirjeni in sodelujejo ter prepreči možne zaplete med in po preiskavi.

Glasba sprošča , pomirja, zmanjšuje bolnikovo zaskrbljenost, strah in se uporablja kot varen farmakološki protistresni ukrep. V KOPA Golnik jih je zanimalo ali ima glasba ned bronhoskopijo res tak vpliv na bolnike, zato so v letu 2004 opravili prospektivno, randomizirano študijo, v katero so vključili 200 bolnikov. Med študijo so opravili tudi anonimni vprašalnik, katerega so bolnikom pomagale izpolnjevati medicinske sestre, ki so zabeležile tudi fiziološke parametre med samo preiskavo. Preberi več o Vpliv glasbe med bronhoskopijo na bolnikovo počutje

Vloga medicinske sestre pri srčnem popuščanju

Srčno popuščanje je resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kvalitetno življenje (Lainščak, b.l.).

Do srčnega popuščanja pride zaradi poškodbe srčne mišice, ki najpogosteje nastane ob srčnem

infarktu ali zaradi vnetja srčne mišice, manj pogosto pa zaradi zvišanega krvnega tlaka, bolezni zaklopk ali drugih bolezni srčne mišice. Vzroka srčnega popuščanja nemalokrat ne ugotovimo. Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki je največkrat ne moremo povsem pozdraviti, lahko pa njeno napredovanje zelo upočasnimo z zdravili in drugimi ukrepi (Poglajen, Šebeštjen, Okrajšek, Andročec, Vrtovec, 2012). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri srčnem popuščanju

Vloga medicinske sestre pri oceni pacienta zaradi razjede zaradi pritiska

Razjeda zaradi pritiska je rana na telesu, ki nastane zaradi dolgega ležanja. Pojavi se zaradi neposrednega pritiska na kožo, kar ima za posledico poškodbo spodaj ležečega tkiva. Poškodba tkiva nastane zaradi zmanjšane prekrvavitve in hipoksije. Najpogostejše razjede zaradi pritiska vidimo pri ljudeh, ki so nepokretni in trajno vezani na posteljo.

Poznamo notranje in zunanje dejavnike za nastanek razjed:

  • Zunanji dejavniki:
  • pritisk (mehko tkivo je stisnjeno med izpostavljene dele in trdo površino),
  • strižna sila (nastane zaradi delovanja v nasprotni smeri delujočih sil),
  • trenje (do trenja pride, kadar se dve površini istočasno premikata druga preko druge).
  • Notranji dejavniki:
  • nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska in bolečine,
  • nekontrolirano odvajanje blata in urina,
  • visoka starost, povečana telesna teža,
  • slaba prehranjenost in izsušenost,
  • dolgotrajne bolezni in kronična bolezen,
  • povišana telesna temperatura (Skela Savič et al., 2010).

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri oceni pacienta zaradi razjede zaradi pritiska

Varnost zaposlenih

Varnost zaposlenih je največkrat ogrožena zaradi vbodov z ostrimi predmeti.

Poškodba z ostrim predmetom je vsaka poškodba ali vrez z iglo ali drugim ostrim predmetom (skalpel, rezilo ali steklena ampula), ki poškoduje kožo. Posledica takšnih incidentov je lahko izpostavljenost zdravstvenega delavca virusom, ki se prenašajo s krvjo. Zdravstveni delavci se z njimi lahko okužijo prek kože, kadar pride do poškodbe z iglo, skalpelom ali že prek drobne ranice (Kosten Tatjana, 2006). Prav tako so različnim poškodbam in okužbam izpostavljeni tudi študenti zdravstvene nege, ki na kliničnih vajah v zdravstvenih ustanovah utrjujejo in dopolnjujejo v pedagoškem procesu pridobljeno znanje (Nerat J.,b.l.).

V raziskavi, ki so jo opravili v Royal College of Nursing (RCN) (Kayley et al., 2006) med 6000 medicinskimi sestrami (MS), so ugotovili, da se je več kot vsaka tretja že zbodla z že uporabljeno iglo. V drugi raziskavi je kar 41 % MS dejalo, da je poškodba z ostrim predmetom, okuženim s HBV, HCV ali HIV, njihov največji strah v službi (Kosten Tatjana, 2006).

Preberi več o Varnost zaposlenih

Razkuževanje rok

Namen razkuževanja rok je hitro mikrobicidno in virocidno delovanje na MO prehodne populacije na rokah. Preprečuje tudi izstopanje stalne bakterije populacije iz globljih plasti kože in preprečuje širjenje  MO s kožnimi luskami. Razkuževanje rok z alkoholnimi pripravki je v primerjavi z umivanjem rok z vodo in milom mikrobiološko učinkovitejše, hitrejše in za kožo manj škodljivo.

Temeljna elementa higiene rok sta umivanje in razkuževanje rok. Pomembno je, da vemo, kdaj izvajamo enega, kdaj drugega in kdaj sta potrebna oba.

Razkuževanje koži manj škodi, ker za razliko od umivanja maščob ne odstranjuje, temveč jih le razporedi po koži. Sodobna razkužila vsebujejo 1–4 % glicerina, ki dodatno masti kožo in jo tako ščiti pred izsušitvijo. Pomembno je, da razkužila nikoli ne nanašamo na vlažno kožo ali preostanke mila ( Djekić, Strojan, Zore 2008 ). Preberi več o Razkuževanje rok

Zdravstvena nega pacienta z urinskim katetrom

Katetrizacija predstavlja uvajanje urinskega katetra preko sečnice (uretre) v sečni mehur. Tehnika uvajanja urinskega katetra mora biti aseptična (Bahun,Mežik Veber,Romih, 2010).

Urinski kateter mora biti takšen, da ga bolnik dobro prenaša. Je mehak, obdrži obliko, kemično ne reagira in ne dela razjed (na sluznici). Izberemo primerno velikost, ta je za ženske 14-18 Ch, za moške 12-14Ch. Debelejši kateter lahko uporabimo pri ženski prej kot pri moškem. Običajno uporabljamo silikonske katetre, ki imajo balonček. Za polnjenje mehurčka (balonček) pri trajnih katetrih priporočajo le uporabo sterilne vode. Fiziološka raztopina povzroča kristalizacijo v kanalu balončka, kar lahko povzroči njegovo zamašitev. Za pravilno pritrjevanje katetra v mehurju normalno zadostuje 5 do 10 ml tekočine. Kateter deluje v sečnici kot tujek in lahko zaradi mehaničnega draženja, poškodbe, pritiska povzroči motnje prekrvavite sluznice in razjedo (Rozman et al., 2006).

Najpogostejša komplikacija pri vstavljenem urinskem katetru je okužba sečil. Bakterije lahko vstopijo v sečni mehur v času vstavljanja urinskega katetra , skozi lumen urinskega katetra, pri razstavljanju drenažnega sistema in vzdolž površine med urinskim katetrom in sluznico sečnice. Okužbe sečil zaradi vstavljenega katetra so najpogostejše bolnišnične okužbe (Bahun et al.,2010).

Preberi več o Zdravstvena nega pacienta z urinskim katetrom

Granulofereza

V preteklosti je zdravljenje s krvjo temeljilo v največji meri na uporabi polne krvi. Čeprav  polno kri v določenih primerih še kar uporabljamo, temelji sodobno zdravljenje na uporabi specifičnih, klinično indiciranih pripravkov iz polne krvi. To pomeni, da bolnik dobi le tisto sestavino krvi, ki jo potrebuje, v takšni količini, koncentraciji in obliki, da dosežemo najboljši možni terapevtski učinek. S tem se izognemo nepotrebnemu in morda škodljivemu vnosu odvečnih sestavin (Lukić, 1995 v Gregorc, b.l.).

Krvni pripravki so zdravilne sestavine krvi: eritrociti, levkociti, trombociti in plazma. Pridobivamo jih iz polne krvi z različnimi metodami, kot so centrifugiranje, filtriranje in zmrzovanje. Za tovrstne postopke se uporabljajo posebne naprave, ki praktično vse delo opravijo same, zaposleni jih le nadzirajo.             Preberi več o Granulofereza