Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 1. del

Znanost je sistematizirano znanje v času in prostoru – na začetku 21. stoletja dajo znanju
ogromen pomen – še nikoli tako velik kot do sedaj

je kompleksen produkt človeškega intelekta, ki mu omogoča bivanje v
njegovem okolju

delajo jo rezultati do katerih se pride z znanstveno raziskovalnim delom – ZRD
sistematiziran in argumentiran skupek znanja v določenem časovnem obdobju

– ne gre za neke domneve, temveč je to objektivna resničnost.

Do tega znanja je prišlo z natančno uporabo izbranih raziskovalnih metod.

Je urejeno, sistematizirano in zaupanja vredno znanje o nečem, kar je bilo doseženo z metodološko pravilnim raziskovanjem in proučevanjem.
Preberi več o Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi 1. del

Uvod v raziskovanje

KAJ JE ZNANSTVENA DISCIPLINA, PODROČJE, VEDA?

Znanstvena disciplina ima svoje:
–    področje raziskovanja
–    metodiko dela
–    merske enote
–    način vrednotenja
–    strokovni kader
–    lastno teorijo

Znanstvene discipline se povezujejo v znanstvena področja. Znanstvena področja pa grupiramo v znanstvene vede.
Preberi več o Uvod v raziskovanje

Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem živčevju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti in značilnem ritmičnem tremorju. Pri močno napredovani bolezni pride do popolne nezmožnosti gibanja (akinezije). Kot sekundarni simptomi se pojavijo tudi motnje v čustvovanju in zaznavanju.

Primarni simptomi so posledica zmanjšane stimulacije možganske skorje iz bazalnih ganglijev. Vzrok je pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina; njegova koncentracija je znižana zlasti v striatumu. Parkinsonova bolezen je kronična in napredujoča bolezen.

V večini primerov pravega vzroka bolezni ne poznamo. Redkeje pa lahko določimo vzrok, na primer genetsko mutacijo, poškodbo možganov ali vpliv toksičnih snovi – tedaj govorimo o parkinsonizmu.

Najpogosteje zbolijo ljudje po 60. letu starosti, moški pogosteje kot ženske. Za Parkinsonovo boleznijo zboli že okoli 1,5-2 % ljudi, starejših od 80 let, medtem ko je pri mlajših od 40 let bolezen zelo redka (v starostni skupini 40-44 let je prizadet povprečno en posameznik od 10.000).
Preberi več o Parkinsonova bolezen

Alzheimerjeva bolezen

Je najpogostejši vzrok demence. Približno 60% vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen večinoma prizadane starejše. Zanjo zboli od 5% – 10% vseh starejših od 65 let.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ALZHEIMERJEVO:

Zanesljivi dejavniki:
– Visoka starost
– Genetski vzroki
– Downov sidrom
– Ženski spol

Nepotrjeni dejavniki:
– poškodbe glave
– agensi iz okolja( aluminijevi joni v pitni vodi, pesticidi, počasni virusi)
– nizka stopnja izobrazbe
– pripadnost določeni etični skupini

Preberi več o Alzheimerjeva bolezen

Jetrna ciroza in zapleti

Ciroza jeter, jetrna odpoved ali zgrbančenje jeter je kronična bolezen jeter, pri kateri se jetrno tkivo nadomešča z vezivnim tkivom. Jetra otrdijo in se skrčijo, s tem pa je njihovo delovanje moteno. Vpliva tudi na jetrni krvni obtok.

Ciroza jeter je nasledek različnih drugih jetrnih bolezni, nastaja pa tudi pod vplivom strupov.

Ciroza jeter je značilna bolezen alkoholikov, pri katerih se začnejo nenormalno kopičiti maščobe v jetrih, kar imenujemo maščobna jetra. Naslednja stopnja privede do tega, da žačne propadati aktivno tkivo, razvijejo pa se obsežni snopi neaktivnega vezivnega tkiva.

Zaradi primanjklaja aktivnih jetrnih režnjičev oz. hepatocit se jih namnoži večje število, kar pa povzroči nezadostno prekrvavitev in jetrno odpoved. Razvoj ciroze pri alkoholikih lahko preprečimo z odrekanjem alkoholu in primerno prehrano, ki vsebuje beljakovine in vitamine. Posebno škodljivo je žganje.

Preberi več o Jetrna ciroza in zapleti

Creutzfeldt – Jakobova Bolezen

Je redka degenerativna, usodna možganska motnja
Prizadane približno enega na miljon ljudi letno (200 ljudi letno v ZDA)
Največkrat se pojavi pri pacientih nad 60. letom starosti

VRSTE:

Sporadična CJB
Podedovana CJB
Pridobljena CJB

Preberi več o Creutzfeldt – Jakobova Bolezen

Moška spolovila

ORGANA GENITALIA MASCULINA

Pénis, tudi falus ali falos, oziroma môški spôlni úd, je zunanji moški spolni organ.

Pri sesalcih služi tudi za uriniranje.

Spolni ud (penis) sestavljajo tri brecila, ki nabreknejo ob dotoku krvi.

Sestavljajo jih zvijugane široke vene, zaradi česar je brecilo gobastega videza. Zgornji dve brecili sta pritrjeno ob dimeljnici, med njima spodaj pa je tretje brecilo, vzdolž katerega teče sečnica.

Brecilo sečnice je spredaj zadebeljeno v glavico, vrh katere se odpira v ustje sečnice. Brecila obdaja čvrsta vezivna ovojnica, ki omejuje nabrekanje spolnega uda.

Koža penisa je nežna, raztegljiva in pomična. Glavico prekriva kožna guba – kožnica.

Preberi več o Moška spolovila