Gradivo za zdravstveno nego mentalnega pacienta 2014

1.Samomorilni proces poteka v več stopnjah. Razvije se lahko v enem dnevu, tednu, mesecu ali več letih in pri katerikoli starosti. Na začetku se pojavijo misli t.i. samomorilne misli, ki so posledica neznosnih situacij, iz katerih posameznik ne vidi izhoda, v tisti fazi posameznik razmišlja o možnosti, ali bi si življenje skrajšal ali ne.

Teh misli ne oznanja okolici in jih zadržuje zase.  samomor  se ne zgodi zaradi ene same obremenilne situacije ali psihične travme. Križati se morata dejavnik, ki zavzema šibko mesto v posameznikovi osebnosti, z ustrezno travmatsko situacijo ali pa zbor subjektivnih in objektivnih okoliščin.

Posameznik ne stori tega dejanja naenkrat, temveč je to le zaključek že nekoč začetih zgodb. Navaja dve sili, ki poglavitno odločata o izidu, “alarm” težnja smrti in “apel” klic pomoči. V tistem, odločilnem trenutku je zelo pomembno, da najde posameznik, ki je v stiski, človeka, ki ta klic pomoči razume in da mu je pripravljen pomagati. Samomor je večplasten fenomen. Samomorilni proces se začne razvijati v zgodnjem otroštvu.

Od spleta okoliščin je odvisno, ali se ga bo dalo preprečiti ali ne. Samomorilno nagnjenje spodbuja osamljenost in da je samomorov manj v prepleteni, povezani družbi kot v razcepljeni in individualizirani.slovenska družba je razcepljena, in  narašča individualizacija, nepovezanost in egocentričnost. Ti procesi tudi pojasnjujejo visok koeficient samomorilnosti v Sloveniji

Samomor poteka v petih fazah:

  • navadno se začne z generaliziranimi negativnimi mislimi
  • postopno se te misli stopnjujejo v misli o samomoru
  • oseba izdela samomorilni načrt – v tej fazi pomembno vlogo igrata agresivnost in impulzivnost;
  • izvedba samomora
  • smrt

 

2.vloga ms

Med samo obravnavo medicinska sestra sprejema različne vloge – od vloge popolnega tujca, ko z vso odzivnostjo vzpostavi začetni odnos z pacientom in z zavzetostjo, zaupanjem in pristno Preberi več o Gradivo za zdravstveno nego mentalnega pacienta 2014

Anksioznost

Anksioznost. Če je ogrožujoča nevarnost nejasna.

Strah: če je situacija objektivno ogrožujoča za osebo. Zelo pogosta motnja:

vsak tretji izmed nas, vsaj 2/3 ne išče pomoči, vsak 3 bolnik v splošni ambulanti

“Normalna” tesnoba je usklajen čustven, spoznavni, fiziološki in vedenjski odgovor na dejansko ali grozečo nevarnost. Anksioznost je uporabna obramba. Neprijeten izziv in nam neprijeten odziv, vendar normalen. Pomaga usmerjati pozornost in prilagoditev. Tesnoba je fiziološka reakcija in smiselna: ko jo sproži vzrok, ko doseže pravo stopnjo, traja ravno prav dolgo. Ko tesnoba presega meje normalnega: Pretiran odziv na neprijeten izziv. Lahko traja predolgo. Odziv brez vzroka. Stiska. Preberi več o Anksioznost

Nujna medicinska pomoč vprašanja in odgovori 2014

1. TIAMIN oz. VITAMIN B 1 DAMO PRI EPILEPTIČNEM NAPADU, ČE VEMO, DA JE ZANJ RAZLOG?

– Napad ali status-> DIAZEPAM

– Kronični alkoholizem->TIAMIN 100 MG i.v.

– Hipoglikemija-> 28 ml 50% glukoze i.v.

-sindrom od alkohola

 

2. KAKO DAJEMO ZDRAVILO PRI KPO- kardiopulmunalno oživljanje PO I.V. KANALU In s ČEM SPEREMO?

20-30 ml

Preberi več o Nujna medicinska pomoč vprašanja in odgovori 2014

Komunikologija v zdravstveni negi

  1. 1.      Funkcije komunikacije v zdravstveni negi (v zdravstvu).9slajd(slajdi po vrsti-1del predavanja)
  • Komunikacija je sestavni del celovite zdravstvene oskrbe –od komunikacije je odvisna vrsta, pogostost in kakovostoskrbe.
  • Vpliva na zadovoljstvo pacientov in izvajalcev zdravstveneoskrbe.
  • Zagotavlja sodelovanje partnerjev v procesu oskrbe.
  1. 2.      Definicija komunikacije.

je posredovanje, prenašanje ali izmenjava informacij v besedni ali nebesedni obliki, na zavedni ali nezavedni ravni. Je produkt fizioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Preberi več o Komunikologija v zdravstveni negi

Patronažno varstvo v sistemu reform – Londonska izkušnja s polikliniko

POVZETEK

Na mednarodni ravni so poliklinike značilnost številnih zdravstvenih sistemov. Vendar se zaradi pomanjkljive definicije kaj to sploh je, pojavljajo nejasnosti. Poliklinika je kraj, ki nudi široko paleto storitev zdravstvenega varstva (vključno z diagnostiko) brez potrebe po nočitvi.

Čeprav  so v Angliji že pred ustanovitvijo Nacionalne zdravstvene službe obstajali zdravstveni centri  in klinike, ki so ponujali mešanico zdravstvenih storitev namenjenih širši skupnosti, kot je npr. pediatrija, oftalmologija, zobozdravstvo,… so šele okrog leta 2007 začeli nastajati prvi načrti za oblikovanje poliklinik.

Članek raziskuje ozadje njihovega razvoja in začetne izkušnje po njihovi ustanovitvi v Londonu, z namenom ugotoviti kakšen je njihov vpliv na patronažno varstvo.

Preberi več o Patronažno varstvo v sistemu reform – Londonska izkušnja s polikliniko

Patronažna zdravstvena nega 2014

1. NA KATERIH PODROČJIH IN RAVNEH DELA PATRONAŽNA MEDICINSKA SESTRA?

 

Patronažne medicinske sestre delujejo na vseh nivojih zdravstvenega varstva:

–          ohranjanje in krepitev zdravja

–          preprečevanj bolezni

–          pomoč pri zgodnjemu odkrivanju bolezni

–          pomoč pri zdravljenju in izvajanju zdravstvene nege

–          pomoč pri rehabilitaciji

Preberi več o Patronažna zdravstvena nega 2014

Vprašanja in odgovori za pediatrijo 2014

1.) Za EMBRIONALNO obdobje velja:

b izoblikujejo se mu zametki vseh organov

d) najbolj mu škodijo dejavniki, ki vplivajo na organogenezo (virusi, zdravila..)

e) to je obdobje do dopolnjenega 12.tedna gestacije

 

2.) NOVOROJENČEK JE OTROK:

c) prvih 28 dni življenja

Preberi več o Vprašanja in odgovori za pediatrijo 2014