ERCP – Endoskopska-Retrogradna-Holangio-Pankreatikografija

ERCP (Endoskopska-Retrogradna-Holangio-Pankreatikografija) se uporablja za ugotavljanje in zdravljenje bolezni žolčevodov, jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Zdravnik gastroenterolog uvede endoskop (upogljivo tanko cev) skozi usta v dvanajstnik  do papile (majhno, ponavadi skupno izvodilo žolčevoda in trebušne slinavke). Skozi papilo vbrizga kontrastno sredstvo, ki omogoča rentgenski prikaz žolčevodov in vodov trebušne slinavke.

Reševanje problema s področja ZN

Kateri so možni zapleti ERCP-ja?
ERCP  vam svetujemo, ker je enostavnejša in varnejša kot standardni kirurški poseg. Morate pa vedeti, da ni vedno uspešna in lahko pride tudi do zapletov, saj vsaka preiskava oz. poseg v človeško telo pomeni določeno tveganje. Preberi več o ERCP – Endoskopska-Retrogradna-Holangio-Pankreatikografija

Zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu v ušesu

Uho je čutilo za sluh in ravnotežje, ki je občutljiv organ. Krvavitve iz ušesa niso pogoste, največkrat so povezane s poškodbami, manj pogosto z boleznimi predvsem srednjega in zunanjega ušesa. Do krvavitve lahko pride tudi med ali po ušesnih operacijah.

Krvavitev iz sluhovoda je simptom, pri katerem moramo vedno pomisliti na poškodbo ali hujše obolenje zunanjega ali srednjega ušesa, redko pa je posledica sprememb v notranjem ušesu. (Četina, Delakorda, 2008)

Redko se krvavitev iz sluhovoda pojavi kot samostojen bolezenski znak, pogosto je združena z bolečino, polnim občutkom v ušesom in slabšim sluhom. Občasno je povezana tudi s šumenjem v ušesu, težavami z ravnotežjem ali celo z motnjami v delovanju obraznega živca. Preberi več o Zdravstvena nega pacienta po operativnem posegu v ušesu

Zdravstvena nega uporabnika s traheostomo in gastrostomo

Perkutana endoskopska gastrostoma je namenjena je bolnikom, ki zaradi motnje požiranja začasno ali trajno ne morejo jesti, saj je bolnikom, ki niso zmožni hranjenja, potrebno kalorično in tekočinsko kriti dnevne potrebe. PEG vstavimo vsem tistim bolnikom, ki potrebujejo najmanj 3 – tedensko ali daljše umetno hranjenje. Pri bolnikih, ki potrebujejo umetno hranjenje za daljše obdobje, je potrebno vsako leto zamenjati PEG.

PEG priporočamo pri bolnikih z motnjami hranjenja po možganski kapi ali poškodbi v kakšni fazi amilotrofične lateralne skleroze, pri decebriranih bolnikih, pri bolnikih s pogosto aspiracijo hrane v pljuča, pri bolnikih s psihičnimi motnjami hranjenja, pri bolnikih ki jih ne moremo zadostno nahraniti po naravni poti. Možni zaplet je lahko vnetje kože, razširitev stomalne odprtine, zamašitev hranilne cevi, izpad hranilne cevke( Obzornik zdravstvene nege, 2013) .

Preberi več o Zdravstvena nega uporabnika s traheostomo in gastrostomo

Zapleti transfuzije

Transfuzija je prenos krvi ali krvnih sestavin iz enega osebka v krvni obtok drugega. S transfuzijami zdravimo bolezni(anemije, motnje strjevanja krvi, pomanjkanje levkocitov in drugo) in krvavitve, ki ogrožajo zdravje in življenje. Praviloma s transfuzijami nadomeščamo le sestavino krvi, ki je bolniku primanjkuje. Za transfuzijo uporabljamo polno kri in krvne pripravke. Transfuzijski poseg izvaja zdravnik, v timskem delu ob bolniku pa z njim sodelujeta še medicinska sestra in tehnik zdravstvene nege, vsak v skladu s svojo pristojnostjo.

V preteklosti je zdravljenje s pomočjo transfuzije temeljilo na uporabi polne krvi, danes uporabljamo predvsem specifične, klinično indicirane komponente krvi, ki so tiste sestavine krvi, ki jih je mogoče pripraviti s postopki centrifugiranja, filtriranja ali zamrzovanja.

Transfuzijo uporabljamo predvsem z namenom: ohraniti kapaciteto krvi, odpraviti motnje strjevanja krvi in krvavitve, popraviti imunske pomanjkljivosti in vzdrževati krvni volumen. Pacientom damo le tisto komponento, ki je potrebna za odpravo specifičnega pomanjkanja. Preberi več o Zapleti transfuzije

Vpliv glasbe med bronhoskopijo na bolnikovo počutje

Večino bolnikov je strah, ko morajo na preiskavo ali pregled, toliko bolj pa če jim ta pregled/ preiskava ni znana. Ena od njih je bronhoskopija. Strah jih je same preiskave, bolečin, zapletov ter  izvida. Poleg psihične in fizične priprave bolniku poskušamo strah omiliti z različnimi zdravili (pomirjevala, analgetiki). Zadnja leta v KOPA Golnik bolnikom pomagajo tudi z ogledom video posnetka poteka bronhoskopije. Poleg tega pa bolnikom omogočajo poslušanje glasbe med samo bronhoskopijo.  Literatura navaja da glasba tako vpliva na bolnike, da so bolj sproščeni, umirjeni in sodelujejo ter prepreči možne zaplete med in po preiskavi.

Glasba sprošča , pomirja, zmanjšuje bolnikovo zaskrbljenost, strah in se uporablja kot varen farmakološki protistresni ukrep. V KOPA Golnik jih je zanimalo ali ima glasba ned bronhoskopijo res tak vpliv na bolnike, zato so v letu 2004 opravili prospektivno, randomizirano študijo, v katero so vključili 200 bolnikov. Med študijo so opravili tudi anonimni vprašalnik, katerega so bolnikom pomagale izpolnjevati medicinske sestre, ki so zabeležile tudi fiziološke parametre med samo preiskavo. Preberi več o Vpliv glasbe med bronhoskopijo na bolnikovo počutje

Vloga medicinske sestre pri srčnem popuščanju

Srčno popuščanje je resno obolenje, kjer srce ne prečrpava dovolj krvi za potrebe telesa, kar povzroča nabiranje tekočine v pljučih in ostalih delih telesa. Če je pravočasno odkrito in ustrezno zdravljeno, imajo lahko bolniki prav tako dolgo in kvalitetno življenje (Lainščak, b.l.).

Do srčnega popuščanja pride zaradi poškodbe srčne mišice, ki najpogosteje nastane ob srčnem

infarktu ali zaradi vnetja srčne mišice, manj pogosto pa zaradi zvišanega krvnega tlaka, bolezni zaklopk ali drugih bolezni srčne mišice. Vzroka srčnega popuščanja nemalokrat ne ugotovimo. Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki je največkrat ne moremo povsem pozdraviti, lahko pa njeno napredovanje zelo upočasnimo z zdravili in drugimi ukrepi (Poglajen, Šebeštjen, Okrajšek, Andročec, Vrtovec, 2012). Preberi več o Vloga medicinske sestre pri srčnem popuščanju

Vloga medicinske sestre pri oceni pacienta zaradi razjede zaradi pritiska

Razjeda zaradi pritiska je rana na telesu, ki nastane zaradi dolgega ležanja. Pojavi se zaradi neposrednega pritiska na kožo, kar ima za posledico poškodbo spodaj ležečega tkiva. Poškodba tkiva nastane zaradi zmanjšane prekrvavitve in hipoksije. Najpogostejše razjede zaradi pritiska vidimo pri ljudeh, ki so nepokretni in trajno vezani na posteljo.

Poznamo notranje in zunanje dejavnike za nastanek razjed:

  • Zunanji dejavniki:
  • pritisk (mehko tkivo je stisnjeno med izpostavljene dele in trdo površino),
  • strižna sila (nastane zaradi delovanja v nasprotni smeri delujočih sil),
  • trenje (do trenja pride, kadar se dve površini istočasno premikata druga preko druge).
  • Notranji dejavniki:
  • nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska in bolečine,
  • nekontrolirano odvajanje blata in urina,
  • visoka starost, povečana telesna teža,
  • slaba prehranjenost in izsušenost,
  • dolgotrajne bolezni in kronična bolezen,
  • povišana telesna temperatura (Skela Savič et al., 2010).

Preberi več o Vloga medicinske sestre pri oceni pacienta zaradi razjede zaradi pritiska