Oznaka: idš

Zapleti pri aspiraciji pri bolniku s traheostomo

Zaradi gensko prirojenih napak in/ali zaradi fizičnih poškodb pri odraščanju, lahko pride do sprememb v anatomiji in fiziologiji v ustih in žrelu. Bistveno za takšne motnje je, da se pojavijo počasi ali naenkrat. Slabša zapora dihalnih poti omogoča pogostejše zatekanje hrane in tekočine v sapnik in pljuča. Bolnikom se pogosto zaleti tekočina, kar privede do kašlja in nabiranja veliko sluzi.

Pri osebah s takšnimi motnjami, bodisi zaradi te ali one bolezni, je vedno nevarnost aspiracije zaradi oslabljenega ali celo ugaslega požiralnega refleksa in utegne zaradi tega priti do zadušitve. (Mlakar N.,).

Bolniki sami nimajo občutka, če se jim karkoli ustavi v žrelu, zato naj bo aspirator vedno pripravljen v neposredni bližini. Pri teh bolnikih je tudi močno povečana sekrecija. Aspiriramo po potrebi, večkrat na dan, tudi pred hranjenjem. Pri aspiraciji moramo paziti, da aspiriramo dovolj globoko, da očistimo vso sluz in sekrete, ki se nabirajo v ustih in žrelu. Pazimo, da bolnika pri aspiraciji ne ranimo in, da posega ne opravljamo, če je za bolnika preveč neprijetno. Aspiracijo potem raje ponovimo čez nekaj časa

(Mlakar.,).

 

Stoma je umetno napravljena odprtina na koži, ki je poimenovana po organu iz katerega izhaja. Za bolnika, ki ima stomo, je ta psihično in fizično breme. Dihalno stomo (traheostomo) naredijo na vratu. Vzroki za potrebo po tej stomi so lahko ovire ali zapore v zgornjih dihalnih poteh, daljša umetna ventilacija, boljša toaleta dihalnih poti, tumorji ali infekcije. Preberi več o Zapleti pri aspiraciji pri bolniku s traheostomo

Vloga medicinske sestre pri spirometriji

MEDICINSKA SESTRA
Medicinska sestra je samostojna strokovna delavka, odgovorna za izvajanje zdravstvene nege, ki jo tudi sama izvaja. Dobro strokovno znanje, natančnost, spretnost, sposobnost reševanja problemov in komunikativnost so pogoji za dobro in kvalitetno opravljanje dela.

Spirometrija
Funkcionalne preiskave imenujemo tiste preiskave, s katerimi ugotavljamo delovanje organa, ki ga preiskujemo. Ena izmed takšnih preiskav je spirometrija.

Spirometrija je torej preiskava pljučne funkcije in je temeljna, neinvazivna, varna in neboleča preiskava, ki traja le nekaj minut. Z njo izmerimo vitalno kapaciteto pljuč, torej volumne vdihanega ali izdihanega zraka in pretok zraka med vdihom in izdihom.

Grafični prikaz dihanja in funkcijske sposobnosti pljuč pa imenujemo spirogram. Preberi več o Vloga medicinske sestre pri spirometriji

Varovanec z demenco v družini

Demenca je bolezen, ki vključuje motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računanja, motnjo sposobnosti učenja in besednega izražanja ali presoje. Vsak izmed nas ima lahko kratkotrajne znake ene ali več naštetih motenj višjih možganskih funkcij. O demenci pa začnemo govoriti, ko so te motnje toliko izražene, da motijo delovno ali socialno uspešnost. Najpogostejši tip demence je Alzheimerjeva demenca, pogoste pa so tudi multiinfarktne demence.

Na žalost še niso odkrili zdravila, s katerim bi lahko zdravili demenco, lahko pa zdravimo oziroma lajšamo zaplete, ki nastanejo pri tej bolezni. Pri zapletih kot so depresivna stanja, delirij, dolgotrajni nemir, psihotična stanja in nespečnost, lahko pacientu pogosto pomagamo z zdravili. Kadar pa se zapleti pojavijo v hujših oblikah, pa je bolezen potrebno zdraviti v  bolnišnici, kjer je lahko zagotovljen stalen nadzor. Ambulantno vodenje in dnevna ambulanta pa predstavljata možnost zdravljenja pacientom z manj izraženimi začetnimi oblikami demence (Kogoj, Mikluž, Dragar, 1996). Preberi več o Varovanec z demenco v družini

Tumor sarkom

Sarkomi ali maligni mezenhimski tumorji so redke bolezni, ki predstavljajo manj kot 1% vseh malignih tumorjev.

Delimo jih na mehkotkivne in kostne, pojavljajo pa se lahko tudi v drugih organih, zlasti v sečilih in prebavilih (Bračko et al., 2011).

Sarkomi so maligni tumorji, ki izvirajo iz kosti, mehkih tkiv ali strome visceralnih organov.

Sarkomi mehkih tkiv
Patološko pisana skupina redkih malignih tumorjev, ki vzniknejo v mehkih tkivih ali v visceralnih organih. Lahko so visoke ali nizke stopnje. Pojavljajo se v vseh starostnih skupinah, pogosteje pri starejših.

Glede na biološki potencial tumorje mehkih tkiv razdelimo na 3 skupine:

–          benigne,

–          intermediarne (mejno maligne) in

–          maligne (sarkome).

Preberi več o Tumor sarkom

Sprejem pacienta v bolnišnico

Za vsakega pacienta sprejem v bolnišnico pomeni spremembo v njegovem življenjskem ritmu. Kadar prihaja na bolnišnično zdravljenje, ga je strah, saj ne ve, kaj ga tam čaka. Postavlja si lahko različna vprašanja, kot so:

Ali bodo prijazni?

Bodo imeli posluh za moje težave?

Ali bo zdravljenje uspešno?

Kako dolgo bom moral ostati v bolnišnici? Itd.

Sprejem v bolnišnico pacientu predstavlja novo okolje, boji se bolečin zaradi bolezni ali preiskav, skrbi ga za dom,… Ob misli, da bo izpostavljen tujim ljudem in bo od njih odvisen, čuti tesnobo.
Pacient je osebnost, v željah in mislih neponovljiv, zato ravnamo prav, kadar to upoštevamo (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. 2006).

Preberi več o Sprejem pacienta v bolnišnico

Snemanje 12 kanalnega EKG

Elektrokardiografija (EKG) je neboleča preiskava srca s pomočjo aparata, ki zapisuje pot električnih impulzov po srčni mišici. Električni impulzi se praviloma širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. Posnetek, ki ga dobimo, se imenuje elektrokardiogram, ki ga odčita zdravnik.

Za registracijo standardnega EKG-ja z dvanajstimi odvodi pritrdimo 4 elektrode na ekstremitete in 6 na prsni koš. Pisalnik beleži krivulje različnih odvodov.

Ločimo EKG v mirovanju in EKG z obremenitvijo.

Spremembe v EKG-ju so tipične pri srčnem infarktu, pri popuščanju srčne akcije (insuficienca), pri pojavu vzburjenja in motnjah vodenja impulzov (Klasic Melita et al., 2009).

Elektrokardiogram je grafični zapis električnih napetosti (aktivnosti) srčne mišice. Električni impulzi nastajajo v prevodnem sistemu srca, draženje mišičnih vlaken pa vodi do njihovega krčenja. Tvorba in prevajanje električnih impulzov povzroča šibke električne napetosti, ki se širijo po vsem telesu in jih lahko registriramo z ustreznim aparatom, ki je z elektrodami povezan z različnimi deli (točkami) na telesni površini. Tako dobimo EKG.

EKG je najpogostejša ne-invazivna preiskava v kardiologiji.

Zdravnik je tisti, ki poda indikacijo za snemanje EKG-ja navadno ob:

  • bolečini v prsnem košu,
  • sumu na miokardni infarkt ali ishemično bolezen srca,
  • motnjah srčnega ritma,
  • vnetju osrčnika,
  • povečanju srca ali določenega dela srca,
  • sistemskih boleznih, ki prizadenejo srce,
  • motnjah elektrolitskega ravnovesja,
  • oceni učinka delovanja nekaterih zdravil na srce,
  • oceni delovanja umetnih spodbujevalnikov srca (Klinika Golnik).

Preberi več o Snemanje 12 kanalnega EKG

Slabše celjenje ran pri starostniku – vzroki

Rana je nasilna prekinitev tkiva, ki lahko nastane zaradi nesreče ali operativno. Rane ločimo na akutne in kirurške ter na septične in aseptične (Rozman, Kisner, Klasinc, Verčko Pernat, 2006).
Septične rane nečiste rane, do katerih pogosto pride zaradi neprimerne oskrbe v prvi pomoči ali pa zaradi odloženega kirurškega posega (Rozman, et al., 2006).

Aseptične rane pa so čiste rane, ki nastanejo operativno ali rane, ki so po poškodbi pravilno oskrbljene in tudi kirurško zdravljene v roku 6 – 8 ur (Rozman, et al., 2006).

Akutne rane se celijo hitro in brez zapletov, kar poimenujemo primarno celjenje. Sem pa spadajo kirurške, travmatske rane in opekline (Rozman, et al., 2006).
Kronične rane so trdovratne in se celijo počasi oziroma sekundarno. Kronične rane predstavljajo razjeda zaradi pritiska, venske razjede, arterijske razjede, diabetično stopalo, razjede zaradi malignih bolezni in kronične rane po travmatskih ranah (Lah, 2004).

Rane se lahko pojavi tudi podaljšano celjenje. Eden izmed faktorjev, ki to povzročajo je tudi starost, kjer se rane slabše celijo zaradi slabe prekrvavljenosti in neelastičnosti kože (Rozman, et al., 2006).

 

FAZE CELJENJA RANE

V starosti se pogosteje kot akutne, pojavljajo kronične rane. Celjenje teh ran pa je kompleksen in zelo občutljiv proces, ki ga sestavljajo 4 faze:

  1. Hemostatsko obdobje

Hemostaza poskuša ustaviti krvavitev in sicer tako, da s skrbno načrtovanim procesom tvori fibrinski strdek (Lah, 2004).

  1. Vnetno obdobje

Preberi več o Slabše celjenje ran pri starostniku – vzroki